vse se vrti okoli kovancev, včasih kovanih danes pa virtualnih

Vse se vrti okoli kovancev, včasih kovanih danes virtualnih

Danes se vse vrti okoli kovancev, včasih kovanih, danes pa virtualnih, a da si bomo lažje predstavljali, kako je do virtualnih sploh prišlo, si poglejmo, kdaj in kako so nastali tisti pravi kovanci v fizični obliki in kako je sledil razvoj. 

Prvi kovanci se pojavijo v državi Lidija, to je današnja Turčija v času 560 let pred našim štetjem (p.n.š.). Na Kitajskem so v tistem času že kovali kovinske novčiče, kovanci pa so se hitro razširili tudi v Grčijo. Ti kovanci so bili majhne kepice dragocene kovine, zlitine zlata in srebra. Lidijci so vsak kovanec opremili z žigom kralja, kasneje pa so jim dodajali še kakšne podrobnosti in s tem jamčili za njegovo vrednost. Zgodnji kovanci so izdelovalcem pomenili več kot le vrednost denarja, v grških državah so bili na kovanje svojega denarja zelo ponosni. Kovanci so bili narejeni kot znak mesta- niso bili samo uporabni, ampak tudi zelo lepi. Kovali so zlate in srebrne kovance. 

Že Aleksander Veliki je določil razmerje vrednosti 1:10 med zlatom in srebrom. Rimske kovnice so 269 p.n.š. dale v obtok srebrne kovance.  765 leta n.š. postane srebrni peni glavni angleški kovanec. Že leta 910 začnejo Kitajci uporabljati papirnati denar, vendar kovanci v obliki zlatnikov in srebrnikov ohranjajo svojo vrednost in v letih po 1252 začnejo italijanske mestne državice izdajati svoje zlatnike. Taki državi sta recimo Firence in Genova. Marco Polo, beneški trgovec, ki je iskal nove trgovske poti, se je na Kitajskem prvič srečal s papirnatim denarjem po letu 1275.  

Čeprav so se zlatniki in srebrniki začeli kovati že p.n.š., je prvo javno preverjanje čistosti zlata in srebra bilo zabeleženo šele leta 1282, v Barceloni pa leta 1401 ustanovijo tudi prvo banko. 

Z osvajanjem novih dežel se je začelo trgovanje z oddaljenimi deželami in v letih 1500 do 1540 pripeljejo iz Amerike v Španijo med 1000-1500 kg zlata na leto. Azteki in Maji so v tem času kot denar uporabljali celo zlati prah v votlih peresih in kakavova zrna, na Češkem pa kujejo tolarje, kasneje se od tod v Ameriki pojavi dolar. Že leta 1553 ustanovijo prvo angleško delniško družbo, v Angliji pa leta 1566 ustanovijo Kraljevo borzo. V letih 1633-1672 se zlatarski sefi razvijejo v banke. 

Severnoameriška banka je ustanovljena 1782 leta, leto pozneje pa začne delovati ameriška kovnica denarja. 

Zlato je bila dragocena kovina, ki so jo imeli radi na vseh kontinentih. Cenjeno je zaradi svoje elastičnosti in razteznosti, kar pomeni, da ga z lahkoto razvlečemo v zelo tanko žico, ne da bi se zlomilo. Zelo dobro prevaja elektriko. V nekaterih deželah so celo mrtve pokopavali s koščkom zlata, ki naj bi ga uporabljali v prihodnjem življenju. 

Tisoče let je bilo zlato merilo vrednosti, s katero se je primerjala vrednost denarja. Rekli smo, da ima denar podlago v zlatu, t.i. “zlati standard”. Zlati standard je pomenil, da so lahko svoj denar (papirnato potrdilo o vrednosti) lahko kadarkoli zamenjali za zlato po stalni ceni. Do začetka 20. stoletja so namreč vse države med seboj trgovale na podlagi  zlatega standarda. 

Na tem mestu velja omeniti še nekaj mejnikov v razvoju denarja, in sicer 23.12.1913 ustanovijo Ameriško centralno banko, posledice njihove odločitve pa vplivajo na celoten svet. Ima licenco za tiskanje denarja in dobesedno vpliva na ceno denarja. Ohranjala naj bi vrednost dolarja, vendar je cena le tega po ocenah v prvih 100 letih delovanja padla za več kot 95%.  Leta 1929 je bila velika gospodarska kriza, saj je delniški trg v New Yorku razpadel. Po drugi svetovni vojni, leta 1946 ustanovijo Mednarodni denarni sklad (IMF). 

In kakšno povezavo imajo denar, dolar, zlato skupaj? Med leti 1913 in 1971 so ohranjali razmerje denarja z vrednostjo zlata 1:20, kar je pomenilo za 1unča zlata 20 dolarjev. Danes je potrebno za 1 unčo zlata plačati okoli 1.000 USD.

Leta 1971 je ameriški predsednik Nixon brez posebne razprave in soglasij ukinil zlati standard z namenom, da bi se lahko natisnilo več denarja, ki naj bi ga ZDA potrebovale za takratne vojne, seveda ga nikoli več nazaj niso uvedle in tako smo deležni razvrednotenja denarja, saj se ta ne tiska samo v ZDA, pač pa povsod po svetu. Tudi v bivši skupni državi Jugoslaviji je imel predsednik tako moč. 

Vemo, da že dolgo več dejansko ne tiskajo denarja, saj je gotovine čedalje manj v obtoku, pač pa, da gre za povečevanje številk na računih. 

Kot odgovor na vse to, pa je Satašiju Nakamotu v letu 2008 uspelo narediti prvi virtualni denar, ki nima inflacije in se ga ne da neomejeno tiskati. Ideja je bila, da se prepreči nadaljnje razvrednotenje denarja in prenos vrednosti od osebe A do osebe B. O kriptovalutah bom napisala več v drugih prispevkih. 

Kratek povzetek razvoja kovancev je bil narejen po zbirki Moj denar. 

 

Leave a Comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.