Uvod v finance -2.del

Uvod v finance – 2.del

NAČRTOVANJE VAŠIH FINANC

Zavedati se je treba, da pri investiranju ni nobenih garancij. Stopimo torej korak nazaj in si oglejmo osnove financiranja. Prva lekcija za vsakega investitorja je, da mora razumeti vsaj osnovne principe, če hoče doseči kakršen koli pomemben uspeh glede svojih ciljev. Res je, da obstajajo različne finančne institucije, kamor lahko ljudje vložijo svoj denar in tudi izbira sredstev za trgovanje je velika. Vendar pa brez osnov financ in investiranja nihče ne more slediti svojim ciljem, saj nima predstave, kako trgi in različni tipi sredstev delujejo.

MOŽNOSTI INVESTIRANJA

Kot smo omenili, obstaja na trgih širok spekter možnosti za investiranje za ljudi, ki hočejo zaščititi svojo kupno moč in vrednost svojih prihrankov. Tu bomo predstavili takšne alternative po kategorijah.
Ta delitev po kategorijah izgleda sicer enostavna, vendar pa ne daje potrebnega znanja investitorju, saj ne prikazuje obnašanja trga različnih institucij, ki jih tu omenjamo, niti ne kaže dejanskih razlik med institucijami s stališča posameznika, ki hoče zaščititi svojo vrednost. Da bi obogatili sliko bogastva investicijskega sveta, je tu še ena delitev, ki na enostaven način predstavlja možnosti za investiranje zgolj v blago.
Zavedati se je treba, da je izredno pomembno imeti vsaj osnovni nivo razumevanja investicij, da ohranite svoje vire osredotočene na področja in cilje, ki jih hočete doseči. To je potrebno tudi v primeru, ko izberete svetovalca za osebne investicije ali pa se odločite investirati svoje prihranke v sklad, ki vam sčasoma prinese določen nivo donosa. To nas pripelje do enega ključnih delov investiranja – kam torej vložiti svoj denar?
Poleg tega, da posameznik ve, da obstaja veliko število možnosti za investiranje, se mora zavedati, da nekateri trgi zahtevajo višji nivo znanja in izkušenj investitorja. Eden takih primerov je mednarodni trg denarja, poznan tudi kot trg forex. Osnovna pravila, ki ga usmerjajo, izgledajo presenetljivo enostavna za razumeti, vendar pa so zgolj površinska. Pod njimi leži nujno vsakodnevno sledenje ogromnim količinam informacij in poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na ceno valute v mnogo državah, saj vrednost neke valute ni določena le v odnosu do ene druge valute. Poleg tega mora posameznik veliko vedeti o političnih okoljih, grožnjah in tistih, ki odločajo (kot npr. centralne banke) v vsaj vseh pomembnih valutah. Zaradi vsega tega je to zelo težek trg za investiranje, še posebej za neizkušenega investitorja, ki pogosto nima dovolj časa, da bi sledil dnevnim spremembam vseh spremenljivk, ki določajo nihanje trga forex.
Zaradi tega ni priporočljivo začeti že na začetku investirati v trg forex ali zgolj v ta trg. To zadnje je lahko zelo dober princip usmeritve na področju varčevanja in investicij – posameznik naj razprši svoje investicije, kolikor le lahko. To pomeni, da bi moral investirati svoje prihranke v širok spekter sredstev, tako da v primeru, da vrednost enega pade (v tem primeru imate izgubo), vas bodo drugi ohranili v ravnotežju ali vam celo prinesli dobiček. Se spomnite mehurčka na stanovanjskem trgu, ki smo ga opisali nekaj strani nazaj? Če bi skladi vložili svoj denar v večje število različnih sredstev, bi se lahko ubranili pred groznimi izgubami, ki so jih doletele (ali glede na to, kako slaba je situacija resnično bila, bi lahko vsaj zmanjšali svoje izgube). Glede na to, da so bili oni poznavalci in strokovnjaki, katerim je celotni narod zaupal denar v skrbno ravnanje, bi morali bolje ravnati, kaj ne? Da, morali bi vedeti. Vendar pa ni vedno tako enostavno predvideti, kdaj bo gospodarstvo padlo v recesijo, ki lahko dejansko izbriše celotno vrednost prihrankov večine ljudi. Zato poglejmo zdaj na kratko ta fenomen.

GOSPODARSKA NIHANJA

Kot verjetno vsak ve, saj smo mnogi to tudi izkusili, ima gospodarstvo redko stabilen nivo rasti. Nekatera leta so dobra (npr. gospodarstvo glede na BDP strmo raste), medtem ko v ostalih obdobjih pada. Trajanje slabih obdobij je odvisno od mnogo dejavnikov. Nekateri izmed njih lahko vključujejo:
❖ celotno velikost gospodarstva in koliko se je skrčilo; ❖ ali je bila recesija ustvarjena znotraj njega (kot je bilo v primeru Združenih držav Amerike med Veliko recesijo) ali pa je prišla od zunaj: ❖ koliko je gospodarstvo odvisno od drugih gospodarstev v smislu vrednosti valute, uvoza in izvoza; ❖ ali je gospodarstvo odvisno v veliki meri od izvoza le ene ali več dobrin (kot mnoge arabske države, ki so močno odvisne od izvoza nafte. Časi so bili za njih zelo ugodni, ko je cena nafte dosegla 100 dolarjev na sodček. Ko pa je cena padla na le 30 dolarjev na sodček, je mnogo naftnih izvoznic doživelo finančne težave in nekatere od njih so morale uporabiti določeno količino svojih denarnih rezerv v ameriških dolarjih.) ❖ Splošno pravilo je, da v času stabilne gospodarske rasti mnogo ljudi skuša izkoristiti dobre čase, kolikor le lahko. Na primer, ko gre cena nekega sredstva gor, verjetno mnogi skušajo investirati vanj, da bi želi dobičke njegove rasti. Povedano drugače, rast cen privabi mnoge novince. To samo po sebi ni nič slabega. Vendar pa, kadar rast cene ni določena s tržnimi silami, temveč z zunanjimi dejavniki (kot so vladne politike, intervencija centralne banke ali prevelik padec obrestnih mer), kar se večinoma zgodi, njihova privlačnost do določenega sredstva ni koristna za gospodarstvo. Kar se zgodi, imenujemo »preinvestiranje« – overinvestment). Tako kot so oblaki prahu v vesolju prostor, kjer se rojevajo nove zvezde (takšne oblake lahko poimenujemo »zvezdni inkubatorji«), obdobja preinvestiranja ustvarijo negativni izid za gospodarstvo – v času takšnih obdobij se rojevajo mehurčki.

Z MEHURČKI DO ZLOMA

Kot ste morda že ugotovili, niso mehurčki in zlomi značilni le za gospodarstvo kot celoto (to je na makroravni), temveč tudi za določene trge. Eden prvih trgov, ki ponavadi prvi izkusi tvorbo in pok mehurčka, je trg delnic. Obstaja dejansko na stotine primerov mehurčkov in zlomov na trgu delnic skozi skoraj celotno zgodovino takšnega/tega organiziranega načina trgovanja. Med prvimi opaznimi je bil tako imenovani ”Tulipmania” na Nizozemskem v 17. stoletju. V času te krize je en tulipan lahko stal večkratno mesečno plačo izkušenega umetnika, ampak ko je dosegel ta vrhunec, je mehurček v začetku februarja 1637 počil in v zgolj nekaj dneh je cena tulipana padla za več kot 12-krat.
Bolj poznan primer mehurčka na trgu delnic je zloglasna Velika kriza ”Great Depression” s prve polovice 20. stoletja. Po obdobju zelo dobrega gospodarskega delovanja, znanega kot ”Roaring Twenties” (rjoveča dvajseta), se je nenadoma trg delnic zlomil. To je bil eden najbolj bolečih dogodkov, ki jih je globalno gospodarstvo kadar koli izkusilo do današnjih dni in Združene države Amerike so potrebovale več kot petnajst let, da so se začele obnavljati. To se je zgodilo po koncu druge svetovne vojne, kateri je sledilo obdobje rahle liberalizacije gospodarstva, kar je omogočilo trgom, da popravijo napake, ki so vodile v začetek krize. V obdobju med oktobrom leta 1929, ko se je trg delnic v Združenih državah Amerike zlomil na Črni torek, in letom 1946, je federalna vlada Združenih držav (sama) zapravila ogromne vsote denarja in izvedla številne programe za obnovo gospodarstva, vendar neuspešno. Čeprav velika kriza ni bila edina v zgodovini ameriškega gospodarstva 20. stoletja – bilo je še več kot deset drugih kriz različnih dolžin in moči po njej – so bili njeni učinki tako razširjeni in uničujoči po vsem svetu, da je postala sinonim za zmožnost trga delnic, da izbriše bogastvo. Očitno se politiki in finančne avtoritete niso nič naučili iz Velike krize, saj je ob koncu prvega desetletja 21. stoletja počil še en mehurček in povzročil gospodarske pretrese. Zlom stanovanjskega trga v Združenih državah Amerike je povzročil to, kar zdaj poznamo kot Veliko recesijo, ki smo jo že obravnavali.
Glede na opisane primere bi morda kdo sklepal, da so trgi delnic predvsem vir težav. To bi bila nepravilna sodba, saj imajo pomembno vlogo na svobodnih trgih. Je naslednja recesija neizogibna? Verjetno kratkoročno ne, jo pa zagotovo lahko pričakujemo enkrat v prihodnosti.

Tu je nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali ostati na površju, ko pride:

IZOGIBAJTE SE ZADOLŽEVANJU
Samo poglejte, kaj je visoko zadolževanje naredilo grškemu gospodarstvu, in pomislite, kaj lahko to naredi vašemu osebnemu proračunu. Kreditne kartice in ostale oblike kreditnih instrumentov prav tako niso dobra izbira, saj njihovi stroški rastejo in noben investitor ne želi tvegati, da se plačila povečujejo v obliki obrestnih mer v času negotovosti. Modra odločitev je, da skušate zmanjšati ali odplačati vse dolgove, vključno s hipoteko, kar vam lahko mnogo trenutno brezdomnih Američanov predlaga po poku stanovanjskega mehurčka.

OBDRŽITE PRIHRANKE
Ni potrebno investirati vseh svojih prihrankov. Skušajte imeti vsaj določeno vsoto privarčevanega denarja na razpolago. To pa zato, ker so dividende od investicij redko takoj na razpolago, pogosteje pridejo po določenem obdobju. Potrebujete pa tudi zelo likvidne oblike prihrankov – to so prihranki, ki jih lahko uporabite za nakup blaga in storitev zdaj.

POMISLITE NA ALTERNATIVNE INVESTICIJE
Povedali smo, da v času nemirov situacija izgleda zelo slabo na finančnih trgih. Vendar pa se ponavadi ne zrušijo vsa sredstva v času krize. Poiskati morate tiste, ki rastejo in razpršite investicije v njih.

NAUČITE SE NEKAJ NOVEGA
Če znate zgolj prodajati hiše, vam bo ta vaša sposobnost verjetno prinesla zelo nizek dohodek, če bo stanovanjski trg padal. Zato si morate pridobiti nova znanja, ki jih lahko ”prodate” na trgu.
A kako naj vemo, kateri nasvet je pravi? Kot prvo moramo poudariti, da se recesije ne razlikujejo kaj dosti med seboj. To je še posebej res za stanovanjski trg, kar kaže indeks Skyscraper2. Skladno z njim postavitev najvišje stavbe v Združenih državah napoveduje recesijo, saj stanovanjski mehurček že raste in bo slej ko prej počil. To se ni zgodilo le v času Velike recesije – zgodilo se je že večkrat tekom 20. stoletja. Nekaj točk, ki jih moramo imeti v mislih:

NI NUJNO, DA VAS BO MEHURČEK PRIZADEL
Morate se zgolj izogibati problematičnim sektorjem gospodarstva z razpršitvijo investicij. In kako se jim ogniti?

2 Skyscraper index (skyscraper effect) – nebotičniški indeks ali nebotišniški učinek je gospodarski pokazatelj, ki povezuje gradnjo najvišjih nebotičnikov na svetu s skorajšnjim začetkom gospodarske krize.

NE SLEDITE MNOŽICI
Kot smo povedali, lahko mehurček nastane, ko mnogo ljudi vstopi na trg in skuša profitirati iz uspešnosti sektorja (ali iz posameznega sredstva). Ko se to zgodi, ne sledite množici. Zelo verjetno je, da vam bo to prineslo gospodarsko opustošenje, ko se boste ujeli v naslednji mehurček. Priložnosti za investicije vedno obstajajo in ni potrebno ujeti tistega sredstva, ki najbolj raste – poiščite tiste, ki trajnostno rastejo skozi daljša obdobja.

SKUŠAJTE OSTATI MIRNI
Ko poči mehurček, je najslabše paničariti. Tudi če nekateri deli vašega portfelja trpijo zaradi padca cen sredstva, mora investitor skušati ostati miren in sprejeti trezne odločitve. Situacija, v kateri ste, morda le ni tako slaba, vendar pa morate znati oceniti svojo izgubo splošen položaj brez sprejetja pretiranih ukrepov, ki se lahko izkažejo za neugodne, če ste jih sprejeli v paniki.
V kasnejših delih tega tečaja vam bomo predstavili instrumente, s katerimi lahko ocenite uspešnost sredstva v vašem portfelju. Za zdaj je dovolj vedeti, da ne delujte impulzivno. Se nadaljuje…

Vir: OneAcademy LEVEL 1

Add a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.