Uvod v finance -3. del

Uvod v finance – 3.del

OSTANITE OBVEŠČENI

Ena pomembnejših lastnosti uspešnega investitorja je seveda, da pozna osnove. Vendar pa to, da je zelo dobro podučen na področju financ in da ima podrobno znanje o različnih trgih, ne bo nič pomenilo, če ne bo ostal obveščen tako o trenutnih dogodkih v novicah kot o širšem kontekstu, znotraj katerega se ti dogodki zgodijo. Kot investitor morate vsakodnevno spremljati dogajanje ter tako ostati v stiku z okoljem, ki vas obdaja, saj lahko nenadne spremembe, ki se neredko zgodijo, škodujejo vašemu portfelju ali pa mu koristijo.
Kot investitor, ki si zastavi določene cilje in načrtuje v naprej, morate biti pripravljeni na daljša obdobja pretresov. Ti se lahko zgodijo tako na posameznem trgu ali posameznih sredstvih (le poglejte cene nafte, ki so okoli dve leti padale), kot tudi globalno (kot finančna kriza). Glavna značilnost uspešnega investicijskega načrta, ki bi ga investitor moral vedno imeti v mislih, je njegova sposobnost, da ohranja pozitivne donose v vseh situacijah. Vendar pa se bo to težko zgodilo, če ne spremljate stalno novic. Spremljanje trenutnih dogodkov je eden redkih načinov, da dosežete potrebno fleksibilnosti za hitre spremembe portfelja, kar je lahko ključno za ohranjanje njegove profitabilnosti. Poudarili smo, da impulzivno sprejemanje odločitev lahko škodi portfelju, ampak to ne pomeni, da hitre reakcije niso zaželene. Biti hiter v odločitvah lahko reši vaš portfelj, kar gledano širše, lahko pomeni rešitev vaših pokojninskih prihrankov ali sposobnosti investiranja v prihodnosti.

SPODBUDITE SE, DA BOSTE ZAČELI VARČEVATI

Da bi začeli nekaj početi, še posebej, ko govorimo o kreativnem, dolgoročnem dejanju, kot sta varčevanje in investiranje, se morate spodbuditi. Poleg tega boste na ta način ostali na dobri poti daljša obdobja. To, da si postavite prave motive in ste pošteni do sebe, lahko odloči o uspehu in neuspehu vašega prizadevanja. Še eno stvar je potrebno imeti v mislih – umetnost investiranja ne leži le na znanju, spremljanju novic in izračunu. Uspeh leži tudi v razvijanju in ohranjanju mehkih spretnosti in ena zelo pomembnih je motivacija. Vendar pa vam motivacija sama po sebi ne bo pomagala na poti k vašim ciljem. Prav tako morate ohranjati potrebno disciplino, da sledite ciljem, ki jih hočete doseči in se tudi pazljivo pripraviti na njih.


Morda se sliši nenavadno govoriti o motivaciji v kontekstu investicij. Vendar pa je potrebna vsaj določena količina živcev in potrpljenja, da razvijete spretnosti, ki so potrebne za ustvarjanje portfelja sredstev, pravzaprav da se ga zgradi, in čakanje, da se rezultati pojavijo. To pa je še ena stvar, ki jo je potrebno vzeti v obzir – v večini primerov rezultati portfeljev ne bodo takoj vidni. Kot smo prej omenili, cene sredstev nihajo in obstaja več dejavnikov, ki nanje vplivajo. Tako je nespametno pričakovati, da boste takoj obogateli. Investiranje ni dejanje, temveč proces, zato lahko traja več let, celo desetletij, da se želeni rezultati materializirajo.
To pa nas pripelje do naslednje točke. Če hoče investitor doseči rezultate, mora najprej postaviti cilje in narediti natančne načrte, kako jih bo dosegel. ”Sreča”, tudi če kdo verjame, da obstaja, ni nekaj, na kar bi računal profesionalni investitor. Poleg tega obstaja veliko drugih ljudi, ki zaupajo ”sreči” glede svojih investicijskih odločitev. In nihče ne more zagotoviti, da ne bo to njihov ”srečni” dan in ne vaš.
Verjetno zdaj bolj jasno vidite, kako zelo pomembno vlogo dejansko igrata potrpežljivost in motivacija v svetu investiranja. Z osredotočenostjo in sledenju pazljivo napisanemu načrtu korak za korakom in dan za dnem, vam vaša marljivost lahko prinese dobičke, h katerim stremite. Vendar pa načrtovanje in osredotočenost nista smernici, ki se jima zlahka sledi. Dejansko mnogo ljudi ne ustvari zelo dobrih načrtov ali pa jim manjka vztrajnost, da jih skozi čas izvršijo. To pa je eden glavnih razlogov za investicijski polom.
Vendar pa postavitev in sledenje ciljem ne pomeni zgolj ustvariti en velik življenjski cilj – na primer varčevanje za pokojnino ali zaščita svojih sredstev pred inflacijo -, ki mu boste sledili tekom svoje kariere investitorja. Načrt mora biti vedno razdeljen na manjše cilje, ki vodijo do večjih in morajo biti merljivi. Če ne boste postavili natančnih meril, po katerih boste merili rezultate svojih prizadevanj, bodo vaše investicije kot strel v temo. Vedno skušajte primerjati rezultate z želenim izidom, saj sta merjenje in primerjanje instrumenta, saj nudita pomembne povratne informacije za nadaljnje potrebne korake, ki jih boste morali narediti, da boste izboljšali ali popravili svoje načrte.


Merila so zelo pomembna za uspeh. Prav tako pa so zelo pomembne omejitve vaših investicijskih dejavnosti. Te morate vključiti v svoj načrt in morajo delovati kot protiutež izidom, ki jih pričakujete. To pomeni, da če opazite zelo dobičkonosno sredstvo, ki ponuja izjemno visoke donose, vas bodo omejitve, ki ste jih predhodno določili v vaši investiciji, ustavile ali vas opozorile na preinvestiranje. Poglejmo dejanski primer. Prej smo govorili o tržnih mehurčkih. Nobeno področje gospodarstva ni zaščiteno pred njimi, tako da vam investiranje izven stanovanjskega trga ne jamči, da ne boste sodelovali v nastajanju mehurčka. Zapomnite si, da vedno, ko mehurček nastaja, vam bodo netrajnostna sredstva prinašala visoke donose … vsaj nekaj časa. Vendar pa slej ko prej vsak tržni mehurček poči in investicije se po padcu cene sredstva pokažejo kot zapravljene. Tu vstopijo v igro investicijske omejitve.

Te omejitve naj bi vam preprečile, da vložite ves svoj denar ali velik del denarja v sredstvo, ki morda ni stabilno. Brez njih vas bo morda zvabilo v netrajnostne dejavnosti, ki lahko na dolgi rok povzročijo zelo negativne učinke na vaše načrte.

VZDRŽITE SE PANIKE

Kljub temu, da naj bi bilo globalno gospodarstvo v procesu obnavljanja, lahko različni dogodki igrajo ključno vlogo na razpoloženje tržnih udeležencev – tako na pozitiven kot negativen način. Spremembe politične moči v državi, škandali, povezani z velikimi korporacijami in celo meteorološke nepravilnosti lahko vplivajo na vrednost mnogo sredstev blagovne menjave. Vendar po navadi trenutni dogodki ne igrajo vloge pri določanju cen na dolgi rok. To je posledica tega, da igralci na trgu močno odreagirajo na novice.
Oglejmo si poseben primer Applovega nekdanjega glavnega izvršnega direktorja, Steva Jobsa. 11. oktobra leta 2011, ko je novica o njegovi smrti za rakom dosegla trg, so delnice podjetja skoraj takoj izgubile 5 % v Frankfurtu. Kljub temu pa ta tragični dogodek ni pomembneje vplival na ceno. Dejansko je bila cena tri leta kasneje 115,96 $ na delnico, kar pomeni povečanje za skoraj 130 %. Obstaja še veliko takšnih primerov, kot npr. atentat na predsednika Kennedyja ali Brexit (izstop UK iz EU), kot primer nedavnega političnega dogodka. Kot investitor morate spremljati novice, še posebej zaradi takšnih večjih dogodkov. Kljub temu pa skušajte ne skrbeti, saj je njihov vpliv ponavadi časovno omejen. Prav tako se že v naprej pripravite na morebitno večjo spremembo – kot smo že prej omenili, naredite vse, kar lahko, da razpršite svoj portfelj.

GLAVNE GROŽNJE

Res da se ponavadi tragedije v novicah ne izkažejo za večjo grožnjo za investitorjev portfelj, se pa včasih zgodi, da se negativni dogodki ne poležejo tako hitro. Finančni mehurčki so zelo dober primer, saj prav zaradi političnega odziva na njih, lahko njihov učinek na trg traja dolgo časa. Včasih se lahko politična kriza konča kot radikalna sprememba celotnega političnega sistema, kar definitivno močno vpliva na udeležence na trgu. Kako ukrepati, pa že veste – vaš portfelj mora biti razpršen. Se nadaljuje…

Vir: OneAcademy – LEVEL 1

Osnove financ - 1 del

Uvod v finance – 1.del

VLOGA INVESTICIJ V GOSPODARSTVU PO KRIZI

Po večini so vsa razvita gospodarstva močno trpela na začetku tega desetletja, ko so se posledice Velike Recesije, ki se je začela okoli leta 2008 (odvisno od države – prve so jih občutile Združene države Amerike, sledile pa so različne članice Evropske Unije in preostali del sveta). Danes, skoraj desetletje kasneje, si je večina držav uspela povrniti nivo rasti, kakršno so imele pred krizo, merjeno z indikatorjem BDP (bruto domači proizvod). Kljub temu pa je niso odnesle brez globokih brazgotin od recesije, ki je bila najhujša v več kot šestdesetih letih, saj je globoko vplivala na skoraj vsak sektor gospodarstva v razvitem svetu in tako zahtevala od vlad in predstavnikov privatnega sektorja po vsem svetu, da se odzovejo nanjo na praktično popolnoma nov način. Finančni sektor je bil zaradi krize v še posebej slabem stanju. Toda kako je do nje sploh prišlo in ali bi se tej Veliki Recesiji lahko ognili?
Po mnenju mnogih strokovnjakov pokanje različnih mehurčkov v finančnem sektorju ne kaže zgolj na prvo stopnjo krize – ta se je že začela z razvojem teh mehurčkov. Toda ne glede na to, ali posameznik gleda na njihovo pokanje kot na sredstvo, ki omogoča svobodnim trgom, da popravijo podjetniške napake, ali kot na grozen pojav, po katerem gospodarstvo pade v recesijo, ne moremo zanikati, da je ta zadnja kriza povzročila globoke negativne posledice na finančni položaj skoraj vsakogar – od vlad navzdol do posameznikov, ki se trudijo na najboljši način živeti svoje življenje in prihraniti kolikor morejo.
Tudi profesionalnim investitorjem ni bilo prizaneseno. Tisti, ki so vložili denar v napačna sredstva, so bili močno kaznovani, ko je mehurček na tem trgu počil. In tu je prva lekcija: posameznik mora stremeti k temu, da čimbolj razprši sredstva, v katera investira. Stanovanjski trg je v zadnjih letih hitro rastel in izgledalo je, da bo to trajalo za vedno, zato le malo ljudi ni investiralo vanj. Tisti, ki so, so doživeli hude posledice. Torej, posameznik ne sme hraniti vseh svojih jajc v eni košari v odnosu do finančnih inštrumentov. In če pogledate okoli sebe, boste opazili, da so možnosti za investicije skoraj neskončne – od vladnih obveznic, delnic, blaga, inštrumentov forexa (tuje valute), zlata,… in celo kriptovalut.

KAJ SO VLADE STORILE V BOJU PROTI VELIKI RECESIJI

Kot smo že prej omenili, se je vrsta dogodkov, ki jih zdaj imenujemo Velika recesija, začela leta 2007 v Združenih državah Amerike in dosegla ostala razvita gospodarstva po vsem svetu v manj kot enem letu. Prvi opazen in celo glavni dogodek na poti krize je bil padec finančne institucije Lehman Brothers, ki je sprožil ostale dogodke. Večinoma so vlade – z izjemo Islandije, ki je pustila privatne banke, da padejo – skušale z različnimi ukrepi omejiti učinke rastoče krize, z različno stopnjo uspeha. Predstavljen je bil koncept reševanja – finančna pomoč za finančne institucije v krizi ali celo države, kot je bil primer Grčije, ki še vedno dobiva pomoč Trojke (Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska Unija). Za države, kot je Kitajska, je bilo pomembno, da je tempo gospodarske rasti videti stabilen, zato je vlada namenila velike količine denarja za dokončanje infrastrukturnih projektov. Podobno je bilo na Japonskem. Ko je bilo videti, da je mnogo privatnih bank blizu plačilne nesposobnosti, saj so jim sredstva hitro pojenjala, so jim mnoge vlade dale finančno pomoč, da bi preprečile, da bi se cela ”hiša kart” podrla – domino efekt.
Da bi spodbudile gospodarsko rast, so centralne banke povsod po svetu predstavile izjemne ukrepe. Glavne obrestne mere so znižali na negativno področje, medtem ko so tiskarski stroji Federal reserve Bank Združenih držav Amerike (FED)1 in Evropske centralne banke delali brez prekinitev. To se ni delalo le z namenom, da bi imeli več denarja na razpolago in da bi ohranili nivo inflacije, kar so komaj uspeli, temveč tudi zato, da so ustvarili videz stabilnega povpraševanja po vladnih obveznicah, katerih nivo dobička je močno padel.

KAJ PA POSAMEZNI INVESTITOR?

Torej, če ste investirali v državne obveznice in v stanovanjski trg (ali ste dali del svojih prihrankov v sklade, ki investirajo v tovrstna sredstva), so bili vaši donosi v najboljšem primeru nizki ali pa negativni – v primeru izgube. Glede na to, da je do takšne recesije že enkrat prišlo in lahko pride ponovno, kaj naj stori posamezni investitor, ki je izgubil del svojih prihrankov ali celo vse med zadnjim finančnim polomom? Kot smo omenili zgoraj, obstaja široka paleta finančnih inštrumentov, v katere lahko posameznik investira. Vladne obveznice so izgledale kot dobra možnost, dokler niso prenehale biti take. Druga sredstva pa so ostala stabilna. Eno takšnih je zlato.
Večino človeške zgodovine je bilo zlato enako denarju, medtem ko so potrdila, ki so jih izdali bankirji, služila zgolj kot nadomestilo za zlato. Po konferenci v Bretton-Woodsu po drugi svetovni vojni, je bila košarica svetovnih valut vezana na ameriški dolar, medtem ko je bil dolar vezan na zlato. Vendar pa je leta 1971 ameriški predsednik Richard Nixon ukinil zlati standard in s tem prekinil vezavo dolarja na zlato (učinkovito končal denominacijo dolarjev v zlato). Od takrat dalje monetarni sistem sveta ni na nikakršen način več vezan na zlato in dolarji so postali fiduciarno sredstvo, kar pomeni denar, nevezan na kakršnokoli oprijemljivo sredstvo ali blago. Kljub temu je dolar zelo pomembna valuta, saj služi kot ”rezervna valuta” sveta, v katerih je izvedena večina transakcij. Če hočete kupiti nafto, bi to storili z dolarji; če hoče malezijski kmet kupiti novo nemško vozilo, distributer, ki ga pripelje v Malezijo, zanj skoraj gotovo plača v dolarjih.
Monetarna nestabilnost na kratki rok, kot je bilo to v primeru velike recesije, je že sama po sebi dovolj grozna, vendar pa lahko monetarna nestabilnost traja tudi daljša časovna obdobja. Takšen je primer dolarja, ki že vse od ustanovitve FED kot centralne banke sredi prvega desetletja dvajsetega stoletja izgublja velike količine kupne moči. Nadalje ta padec njegove vrednosti vpliva na celotno globalno gospodarstvo, glede na to, da je dolar rezervna valuta. Prav tako moramo imeti v mislih, da sta prejšnji skoraj dve desetletji bili obdobje neravnotežja tudi za dolar. Po stabilni rasti ameriškega gospodarstva po letu 1980, je novo stoletje prineslo že dve krizi. Prva je bila milejša – ko je počil mehurček dot.com leta 2001, kar je vodilo v neuspeh mnogo IT start-upov, medtem ko so preostalim sredstva padla. Druga pa je bila velika. To je bila Velika recesija, ki smo jo že obdelali.
Odgovor FED-a v obeh primerih je bil enostaven – natisniti več denarja in zmanjšati obrestne mere. Na ta način centralna banka še nadalje oslabi valuto, kar pomeni, da kupna moč dolarja še bolj pade, tudi v primerjavi s košarico ostalih valut. Tu pa je še en negativen učinek. To je rast vladnega dolga Združenih držav Amerike, saj gre velika količina novonatisnjenih dolarjev za nakup vladnih obveznic. Vsak, ki je kdaj vodil gospodinjstvo, zagotovo ve, da dodatno zadolževanje ni prava pot do dobro delujočega proračuna; to je recept za katastrofo. Še več, izgleda, da so se mnoge vlade po svetu učile financ iz iste ”kuharske knjige”, saj skoraj brez izjeme vse centralne banke tiskajo več denarja, ki se ga po večini zapravi za nove inštrumente vladnega zadolževanja, medtem ko kupna moč posameznikov počasi (v nekaterih primerih pa precej hitro) pada.
Ali to pomeni, da ni več prostora v finančnem svetu, kjer bi posameznik lahko našel zatočišče za svojo zmanjšajočo kupno moč? Sploh ne. Nekatera sredstva ohranjajo svojo vrednost stabilno in jo skozi čas povečujejo, še posebej v primerjavi s fiduciarnimi valutami. Sredstvo s takšnimi značilnostmi je zlato. Čeprav danes naše valute niso vezane na žlahtne kovine, ljudje niso pozabili na zgodovinsko pomembnost žlahtnih kovin in jih tretirajo kot varno zatočišče v času finančnih pretresov. Takrat vrednost ostalih valut postane ali nepredvidljiva v bližnji prihodnosti ali predvidljiva, vendar napovedi kažejo na njeno zmanjševanje. Takšno je današnje stanje venezuelskega bolivarja, na primer.
Čemur smo priča danes, jasno kaže na dejstvo, da si lahko v prihodnosti zlato povrne svoj izgubljeni status valute, ali da bo vsaj ostal varna stava za investitorje, gleda na nihanja fiduciarnih sredstev. Takšna trditev je podprta s podatki – med tem ko se ameriškemu dolarju vrednost zmanjšuje, vrednost zlata stalno raste; njegova cena se je v zadnjih 27 letih podvojila neglede na geopolitične in gospodarske dogodke, ki so se v tem času odvijali po svetu.
Kljub temu pa imajo nekateri ljudje iz različnih razlogov zamero do zlata in raje vlagajo v sredstva izven območja žlahtnih kovin. Vstopite v kriptovalute. To je kategorija sredstev, ki kažejo močne znake, da lahko postanejo alternativa zlatu in prav tako ohranjajo prednosti žlahtnih kovin s stališča investitorja. Ena prvih svetovno priznanih kriptovalut je bil bitcoin, ki je vstopil na sceno pred skoraj desetimi leti, na vrhuncu Velike recesije. Od njegove predstavitve se je njegova vrednost izredno povečala; z 0,04 dolarja na skoraj 8.913 dolarjev danes (na dan 2.5.2020). Se nadaljuje…

Vir: OneAcademy Level 1 – Uvod v finance