Najbogatejši človek v Babilonu

Kriptovaluta OneCoin postaja vsakdanje uporabna

Kriptovaluta OneCoin postaja vsakdanje uporabna, saj število trgovcev na spletni platformi DealShaker raste iz ure v uro, ponudba pa postaja čedalje bolj pestra. Po svetu pa tudi v Sloveniji. 

Moram sicer tudi na tem mestu povedati, da se pri nas sicer raje ukvarjamo z branjem negativnih informacij, kot pa s tem, da bi se končno le podučili, od kje in zakaj so kriptovalute sploh prišle. Večina spremlja spletno stran, na kateri je spisek kriptovalut, ki se jih da dobiti na odprtem trgu preko nakupa na kriptomenjalnici, bolj malo pa se vas poduči o tem, da vse skupaj narekuje digitalizacija in  nesluten razvoj tehnologije, ki se ji reče blockchain. Večina še vedno upa, da do teh sprememb ne bo prišlo, a razvoj gre vedno naprej, nikoli nazaj. 

Dejstvo je, da so kriptovalute v zadnjih desetih letih, od kar so ugledale luč sveta temeljile na špekulacijah. Na igri, kjer so srečneži zmagovali, poraženci pa seveda izgubljali. Tako se je krivulja gibala gor in dol, v letu 2017 pa predvsem gor, gor, gor, pa še enkrat gor, vse do januarja 2018, ko se je začel dogajati padec. Padec, ki so ga le malokateri pričakovali, večino, predvsem samooklicanih poznavalcev pa je krepko presenetil. Predvsem zaradi negativnega obdobja, ki trenutno še traja. 

Pa ponovimo. Prva kriptovaluta BitCoin, ki je nastala leta 2008, je bila narejena z namenom plačila blaga ali storitve brez, da bi imeli vmes posrednika, t.j. banko. Zadeva je uspela, vendar je bilo takrat le malo ljudi, ki so zanj vedeli, od tistih, ki pa so vedeli pa je bilo veliko skeptikov. V letu 2010 je stranka za 2 pici plačala 10.000 BitCoinov, ki so bili takrat vredni nekaj centov, v tem trenutku pa se cena enega giblje okoli 5.000 USD. Vrednosti kriptovalut so bile v teh desetih letih zelo volatilne.

S porastom števila kriptovalut, ki so delovale na decentraliziranih blockchainih, brez nadzora javnih institucij ali nekega podjetja, so začele rasti tudi spletne menjalnice in pogoji za trgovanje so bili izpolnjeni. Na prvotni namen, plačevanje brez vmesnega posrednika, se je praktično pozabilo. Dokler ni leta 2015 ugledala luč sveta kriptovaluta OneCoin, katera od prvega dne sledi viziji ustanoviteljice in vizionarke dr. Ruje Ignatove: Postati prva, globalna, uporabna kriptovaluta z vgrajenimi protokoli KYC in ALM, s čimer se preprečuje anonimnost ter zagotavlja transparentnost in sledljivost. 

Pred kratkim je tudi predsednica Mednarodnega denarnega sklada dejala, da so kriptovalute prihodnost plačevanja. Ne katerekoli, pač pa je bila podpora dana centraliziranim kriptovalutam, kamor kriptovaluta OneCoin definitivno sodi. 

A za razumevanje sprememb, ki se dogajajo je potrebno znanje. Veliko znanja! Branje rumenega tiska, kjer vzbujajo strahove pred spremembami, vam bo pri tem prej ovira kot vzpodbuda. Strah je največji nasprotnik napredka in razvoja. In samo z znanjem ga lahko zmanjšate ali še bolje, izničite. Učenje je sicer naporno. A v času hitrih tehnoloških sprememb je nujno. Za vse generacije, brez izjeme. 

Do kriptovalute OneCoin se za razliko od ostalih kriptovalut pride preko nakupa izobraževalnega paketa, ki vam bo znanje s tega področja definitivno dalo. Res je tudi, da je od 8.oktobra 2018 možno do nje priti v postopku ICO, vendar je preko nakupa izobraževalnega paketa še vedno ugodneje. Čimprej se pozanimajte, kakšen je postopek, ker časa za ugodno pridobitev počasi zmanjkuje. Projekt, ki raste po fazah, počasi prehaja v fazo, ko ima zadostno število imetnikov in prehaja v fazo, kjer so mu najpomembnejši trgovci in ponudniki storitev, ki bodo kriptovaluto sprejemali kot plačilno sredstvo. 

Tudi trgovce je potrebno izobraziti. Dobri podjetniki imajo v tem trenutku ogromno dela in težko razumejo, da se dogaja takšna sprememba na področju plačevanja. Fokus imajo drugje. A takrat, ko si na vrhuncu je treba misliti na čase, ki pridejo za tem. In ti vedno pridejo. 

Sama že nekaj časa izobražujem trgovce, podjetnike, posameznike o teh spremembah. Zaradi vseh negativnih člankov, ki so bili objavljeni v slovenskih medijih in nepoznavanja ali pomanjkanja časa, da bi se podučili, me nemalokrat gledajo z nejevero in še vedno mislijo, da gre za nateg. 

Nakupi opravljeni na spletni platformi dealshaker.com  potrjujejo dejstvo, da zadeva funkcionira. Nakupi so opravljeni, storitve pokoriščene, produkti dobljeni. A je tu kaj spornega? Trgovci morajo izstaviti račune, po potrebi plačati davke.

Platformo lahko koristijo v oglaševalske namene in večina je nad učinkom presenečenih. 

Prihodnost na področju kriptovalut je definitivno v uporabnih kriptovalutah. Da smo si na jasnem, OneCoin ni edina uporabna kriptovaluta, je pa definitivno največja in okoli sebe ima zgrajen ekosistem, ki bo lahko zagotavljal, da bo ta stabilna. 

Dejstvo, da se do nje pride preko mrežnega marketinga Onelife naj vam bo popolnoma drugotnega pomena. Na vas, kot bodočemu imetniku je, da pridobite ustrezne informacije, ki so dostopne javnosti. In si kriptovaluto pridobite po čim nižji, kar bo mogoče še samo nekaj časa. 

Projekt je že v fazi gradnje strehe, če si ga drznem primerjati z gradnjo hiše, pred tem pa je poskrbel za  močne temelje in zidove. 

Po svetu, praktično na vseh kontinentih, se uporabnost kriptovalute OneCoin kaže na dogodkih, trgovci se povezujejo med sabo in vsak trenutek se bo zgodilo, da bomo lahko uvažali recimo avtomobile iz tujine, ker se naši ponudniki še vedno kopljejo v starem načinu delovanja, razmišljanja in plačevanja. Vsi čakajo na prvega junaka, ki se bo drznil stopiti iz ugodne cone udobja. 

A lastnikom kriptovalute OneCoin bo čisto vseeno, od kje jih bodo dobili. Interes je seveda podpora domačemu trgovcu, a ti se bodo morali prebuditi. Prav tako pa se bodo morali imetniki kriptovalute počasi sami  prebuditi in razumeti, kaj sploh imajo. 

Zapisala svoj pogled kot IMA Onelife. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vse se vrti okoli kovancev, včasih kovanih danes virtualnih

Danes se vse vrti okoli kovancev, včasih kovanih, danes pa virtualnih, a da si bomo lažje predstavljali, kako je do virtualnih sploh prišlo, si poglejmo, kdaj in kako so nastali tisti pravi kovanci v fizični obliki in kako je sledil razvoj. 

Prvi kovanci se pojavijo v državi Lidija, to je današnja Turčija v času 560 let pred našim štetjem (p.n.š.). Na Kitajskem so v tistem času že kovali kovinske novčiče, kovanci pa so se hitro razširili tudi v Grčijo. Ti kovanci so bili majhne kepice dragocene kovine, zlitine zlata in srebra. Lidijci so vsak kovanec opremili z žigom kralja, kasneje pa so jim dodajali še kakšne podrobnosti in s tem jamčili za njegovo vrednost. Zgodnji kovanci so izdelovalcem pomenili več kot le vrednost denarja, v grških državah so bili na kovanje svojega denarja zelo ponosni. Kovanci so bili narejeni kot znak mesta- niso bili samo uporabni, ampak tudi zelo lepi. Kovali so zlate in srebrne kovance. 

Že Aleksander Veliki je določil razmerje vrednosti 1:10 med zlatom in srebrom. Rimske kovnice so 269 p.n.š. dale v obtok srebrne kovance.  765 leta n.š. postane srebrni peni glavni angleški kovanec. Že leta 910 začnejo Kitajci uporabljati papirnati denar, vendar kovanci v obliki zlatnikov in srebrnikov ohranjajo svojo vrednost in v letih po 1252 začnejo italijanske mestne državice izdajati svoje zlatnike. Taki državi sta recimo Firence in Genova. Marco Polo, beneški trgovec, ki je iskal nove trgovske poti, se je na Kitajskem prvič srečal s papirnatim denarjem po letu 1275.  

Čeprav so se zlatniki in srebrniki začeli kovati že p.n.š., je prvo javno preverjanje čistosti zlata in srebra bilo zabeleženo šele leta 1282, v Barceloni pa leta 1401 ustanovijo tudi prvo banko. 

Z osvajanjem novih dežel se je začelo trgovanje z oddaljenimi deželami in v letih 1500 do 1540 pripeljejo iz Amerike v Španijo med 1000-1500 kg zlata na leto. Azteki in Maji so v tem času kot denar uporabljali celo zlati prah v votlih peresih in kakavova zrna, na Češkem pa kujejo tolarje, kasneje se od tod v Ameriki pojavi dolar. Že leta 1553 ustanovijo prvo angleško delniško družbo, v Angliji pa leta 1566 ustanovijo Kraljevo borzo. V letih 1633-1672 se zlatarski sefi razvijejo v banke. 

Severnoameriška banka je ustanovljena 1782 leta, leto pozneje pa začne delovati ameriška kovnica denarja. 

Zlato je bila dragocena kovina, ki so jo imeli radi na vseh kontinentih. Cenjeno je zaradi svoje elastičnosti in razteznosti, kar pomeni, da ga z lahkoto razvlečemo v zelo tanko žico, ne da bi se zlomilo. Zelo dobro prevaja elektriko. V nekaterih deželah so celo mrtve pokopavali s koščkom zlata, ki naj bi ga uporabljali v prihodnjem življenju. 

Tisoče let je bilo zlato merilo vrednosti, s katero se je primerjala vrednost denarja. Rekli smo, da ima denar podlago v zlatu, t.i. “zlati standard”. Zlati standard je pomenil, da so lahko svoj denar (papirnato potrdilo o vrednosti) lahko kadarkoli zamenjali za zlato po stalni ceni. Do začetka 20. stoletja so namreč vse države med seboj trgovale na podlagi  zlatega standarda. 

Na tem mestu velja omeniti še nekaj mejnikov v razvoju denarja, in sicer 23.12.1913 ustanovijo Ameriško centralno banko, posledice njihove odločitve pa vplivajo na celoten svet. Ima licenco za tiskanje denarja in dobesedno vpliva na ceno denarja. Ohranjala naj bi vrednost dolarja, vendar je cena le tega po ocenah v prvih 100 letih delovanja padla za več kot 95%.  Leta 1929 je bila velika gospodarska kriza, saj je delniški trg v New Yorku razpadel. Po drugi svetovni vojni, leta 1946 ustanovijo Mednarodni denarni sklad (IMF). 

In kakšno povezavo imajo denar, dolar, zlato skupaj? Med leti 1913 in 1971 so ohranjali razmerje denarja z vrednostjo zlata 1:20, kar je pomenilo za 1unča zlata 20 dolarjev. Danes je potrebno za 1 unčo zlata plačati okoli 1.000 USD.

Leta 1971 je ameriški predsednik Nixon brez posebne razprave in soglasij ukinil zlati standard z namenom, da bi se lahko natisnilo več denarja, ki naj bi ga ZDA potrebovale za takratne vojne, seveda ga nikoli več nazaj niso uvedle in tako smo deležni razvrednotenja denarja, saj se ta ne tiska samo v ZDA, pač pa povsod po svetu. Tudi v bivši skupni državi Jugoslaviji je imel predsednik tako moč. 

Vemo, da že dolgo več dejansko ne tiskajo denarja, saj je gotovine čedalje manj v obtoku, pač pa, da gre za povečevanje številk na računih. 

Kot odgovor na vse to, pa je Satašiju Nakamotu v letu 2008 uspelo narediti prvi virtualni denar, ki nima inflacije in se ga ne da neomejeno tiskati. Ideja je bila, da se prepreči nadaljnje razvrednotenje denarja in prenos vrednosti od osebe A do osebe B. O kriptovalutah bom napisala več v drugih prispevkih. 

Kratek povzetek razvoja kovancev je bil narejen po zbirki Moj denar. 

 

Pohlep vodi marsikoga v finančno in osebno krizo

Pohlep vodi marsikoga v finančno in osebno krizo, je naslov današnjega prispevka. Ponovno na temo kriptovalut, čeprav je bilo povedanega že ogromno in težko je razbrati, kaj je bolj prav od manj prav. So pa dobro prišle v trend, tako da bodo te teme še večkrat prišle na vrsto. 

Ko sem sama pred dvema letoma prvič slišala za kriptovaluto BitCoin, je bilo o njej napisanega zelo malo. O drugih kriptovalutah še manj. Tako sem svoje prvo srečanje z besedo “BitCoin” in “kriptovaluta” odložila na bolj primeren čas, ko se bom imela čas pozanimati in dobiti informacije. Prišel je. Naslednje srečanje s kriptovaluto je bilo s kriptovaluto OneCoin, prvo kriptovaluto, ki je namenjena uporabnosti,  torej trgovcem. Takrat seveda ni bilo še nobene trgovske platforme, bila je samo vizija, ki se je 16.2.2017 tudi udejanila.  

Podjetje ima vizijo in strategijo že od vsega začetka skrbno načrtovano in je ne spreminja, kar se dogaja pri marsikateremu projektu. Seveda se na poti srečuje tako s tehničnimi izzivi kot tudi konkurenco in nasprotniki, če ne celo sovražniki, ki so v njej videli nekaj, kar je nekaj konkretnih korakov pred njimi.

Seveda je v tem času luč sveta ugledalo ogromno kriptovalut, pa tudi spletnih menjalnic in ICO. Veliko odličnih, dobrih projektov, pa tudi čistih nategov. Nekateri so iz pohlepa pripravljeni načrtno oguljafati množico ljudi, potem pa neznano kam izginiti. Seveda je to pri množici finančno nepismenih  ljudi, ki jih je na našo veliko žalost izjemno veliko, dokaj enostavno. 

Nekateri ljudje znajo iz ene male drobtine kruha narediti zgodbo dolgo nekaj deset strani napisanih v angleščini, medtem ko drugi, ki imajo lahko vrhunski produkt, ne znajo o njem nič pametnega povedati in se zato zelo klavrno prodaja ali pa gre v pozabo. Danes je vse marketing, prodaja. 

V zadnjem kvartalu leta 2017 je bila rast kriptovalut izjemna. Ob začetni rasti je začel naraščati pohlep in želja ljudi po čim hitrejšem bogastvu. Trgi so nenormalno rastli. V medijih so se pojavljale špekulacije o rasti BitCoina na 40.000, celo na 60.000 EUR. Posledično pa bi temu sledile tudi ostale kriptovalute. Rast je bila tudi še v začetku letošnjega januarja, na stare in uveljavljene menjalnice se praktično ni dalo priti, saj so zaprla vrata za nove člane. Panika. Kako je to mogoče? Ljudje so v paniki odpirali račune na vse mogočih menjalnicah, množično hodili po kredite, si sposojali denar. In vlagali. 

Spet drugi so množično kupovali najboljše in najdražje grafične kartice in povzročili nepopisno povpraševanje po njih, kar je sprožilo strmo rast cen le-teh. Doma so komponirali in sestavljali računalnike za rudarjenje kriptovalut. Večina je samo sledila črednemu nagonu. Večina ni imela pojma, da si bodo z rudarjenjem kriptovalut v stanovanju, hiši ali domači garaži enormno povečali stroške za elektriko. Prijatelji so govorili samo o zaslužku, o stroških pač ne. Pregnano. Investicije v take računalnike so bile tudi več tisoč evrov. 

Kolegu sem predstavila “svoj” projekt. Bil je navdušen. Se odločil za investicijo v znanje in se v dveh dneh premislil, ker ga je njegov dobri prijatelj prepričal, da se nakup BitCoina pri vrednosti 20.000 evrov zagotovo bolj splača. Splača se vzeti kredit, ker bo super, ko bo čez pol leta zagotovo narasel na 40, če ne celo 60.000, a zgodilo se je, kar se je. Sledil je strm padec. Po ovinkih smo izvedeli od kolega, kaj je naredil in tega se je sramoval. Ampak moral je dobiti lekcijo. Ni bil edini. Veliko vas je bilo. Ko smo ljudje neuki, smo vodljivi.  

Zaradi navala ljudi, ki so prodajali svoje kriptovalute, je marsikdo zamudil vlak, saj preprosto ni mogel sprovesti transakcije, tečaji pa so padali. Panika je bila strašna. Ljudje so v paniki, da ne izgubijo, prodajali in prodajali, cene so strmoglavile. In nizke cene že kar nekaj časa vztrajajo. Marsikdo je padel v strašno finančno in posledično osebno krizo. Pomanjkanje lastnega znanja in pravih informacij oz. zaupanje svojih financ v roke t.i. prijateljem, svetovalcem, je lahko pogubno. 

Investicija v finančno znanje, osebnostno rast se vedno izplača. Če gre za že preverjene izobraževalne pakete, ki garantirano dajejo znanje in informacije, ki ga v formalnem izobraževanju ne dobite, za to pa ste nagrajeni še z brezplačnimi tokeni in kriptovaluto, pa se investicija na dolgi rok še toliko bolj izplača in velikokrat povrne. 

 

 

Kriptovalute in moj pogled

Kriptovalute so v finančnih novicah in medijih na dnevnem redu. Sama jih spremljam zadnji dve leti in po pravici povedano, sem rabila več kot pol leta, da sem sploh dojela, za kaj se gre. Nič mi ni bilo jasno. Na internetu novic takšnih in drugačnih, kolikor hočeš in težko seje odločiti kateri verjeti. Ljudje, ki so prodajali svoje znanje je bilo kot listja in trave, vsak s svojo tarifo, ki ni bil majhna. Po izkušnjah sodeč, se lahko fino nasankaš, če greš h nekomu, ki misli, da zna in se zna samo dobro prodati, znanja pa bolj malo deli. 

Sama sem prvič slišala za kriptovaluto BitCoin v januarju 2016, ko je imel solidno nizko ceno, ampak nihče o njem ni dosti govoril. Kje se ga kupi nisem znala razbrati, spraševala pa nisem, ker si nisem upala, od domačih pa nihče ni imel pojma. Tako sem se v jeseni istega leta srečala s pojmom izobraževalni paketi OneAcademy, preko katerih bomo nekoč prišli do kriptovalute OneCoin, ki še ni na odprtem trgu. Ja, kdaj pa bo? Kaj pa bomo z njo? Roko na srce. Samo zaupala sem in verjela, da s tem projektom še enkrat nekaj bo. Nič drugega. Dala sem si priložnost. 

Distribucija izobraževalnih paketov se dela preko mrežnega marketinga, ki ima v svetu in še posebej Sloveniji zelo negativem prizvok, saj sem ves čas poslušala, da gre za scam, piramido itd. 

V februarju 2017 je začela delovati trgovska platforma, kjer smo lahko začeli nakupovati s kriptovaluto in jo dejansko sprobali v praksi. Še vedno je bilo obilo skeptikov, ki so namigovali, da se v kriptovalute ne splača vlagati, čeprav gre za industrijo, ki je v enem letu zrasla za več kot 2.000 %. Bolj, ko sem spremljala razvoj digitalizacije, tehnologije, bolj sem spoznavala, da smo ne samo v 4.industrijski revoluciji, pač pa tudi informacijski revoluciji. Nehote sem se naučila, kaj sploh je internet in kdaj je prišel v Slovenijo. Kje in kdaj je nastal povod v svetu zanj in tega nisem izvedela na fakulteti. Do mene je prihajajo čedalje več informacij, ki samo potrjujejo, da se dogaja v bančnem sektorju revolucija, o kateri v javnosti ne bodo govorili še lep čas, a dogaja se tudi v zavarovalništvu, zdravstvu, različnih industrijah. Dejstvo je, da danes če nekdo serviserju ne plača računa, stroj na daljavo izklopijo oz.blokirajo, prav tako neplačanim lizing obrokom za avtomobile blokirajo vžig le-tega. Kam gre razvoj? Nam je prav, da je tako? Bolj, ko me je večina prepričevala, da naj ne verjamem v to zgodbo in scenarij, bolj sem prepričana, da gre razvoj naprej in da ga nič ne bo ustavilo. Ali je nam to moralno sporno, nas ne bo vprašal nihče. Ker ni problem razvoj tehnologije, ki omogoča lažji način dela, delovanja, pač pa dejstvo, za kaj se ta tehnologija uporabi. In seveda se ne samo za pozitivne zadeve, pač pa tudi za kriminal. Na to pa sama ne morem vplivati. 

Ljudje me sprašujejo, katera kriptovaluta je prava? Sama sem del sistema Onelife, ki se ukvarja z distribucijo izobraževalnih paketov in se izobražujem preko OneAcademy, ampak za širšo pogled in razumevanje sem se udeležila tudi delavnice o ostalih kriptovalutah, ki so namenjene trgovanju in špekulacijam, posledično pa hitrim zaslužkom, pa tudi izgubam. 

Na dolgi rok bo lahko uspešna tista kriptovaluta, ki sledi evrospki zakonodaji, ki ima KYC v blockchainu in tista, ki jo bodo za svojo vzeli trgovci. Čeprav v medijih najpogosteje slišimo ime BitCoin, ki je bila prva kriptovaluta, pa ne pomeni, da bo ta najboljša in za vse večne čase. Zagotovo bo datum 8.10.2018 spremenil na tem področju marsikaj, saj na odpti trg prihaja kriptovaluta OneCoin, ki je tekmecem velik trn v peti, saj ima drugačno strategijo in tehnologijo kot ostale kriptovalute. Na trgovski platformi je registriranih že več kot 61.000 trgovcev, čedalje več tudi iz območja držav bivše Jugoslavije. Slej kot prej pa verjamemo, da bo tudi sprejeta vsa ustrezna zakonodaja, ki bo dala še več poguma ponudnikom, da se promovirajo na tak način. Zaprti sistem ima svoje prednosti, zato vam predlagam, da ne omahujete, pač pa sprejmete odločitev in me kontaktirate, da vam pojasnim, za kaj se gre ter da ne izgubljate časa, za nekaj, za kar sem ga že sama. Na mojem youTube kanalu imate nekaj posnetkov, zato vas vabim,d a se nanj prijavite. Znanje v tem hitrem tempu je ključno.