Zakaj vlade in ljudje še vedno ne zaupajo kriptovalutam?

Pred kratkim sem prebrala blog znanega slovenskega finančnega svetovalca, ki se je s kriptovalutam srečal pred kratkim. Med drugim je zapisal “BitCoin ponovno drvi proti 11.000”. Priznam, da me je zapis zmotil, ker je v zadnjem letu že velikokrat “drvel” in to gor in dol. Ko tak zapis poda priznani strokovnjak, se večina kar zdrzne “Če kdaj, je zdaj pravi trenutek, da vložim vsaj par 100 EUR-ov”. 

Danes sem se srečala s človekom, ki je, ne da bi se seveda posvetoval s kakršnim koli strokovnjakom, vplačal enkrat 200 eurov, drugič 39 eurov itd. Klikal je oglase o bajnih zaslužkih in vplačeval. Super. Vsakemu privoščim, da ima kdaj tudi srečo. Toda ob tem, ko itak plačaš po poštni nakaznici in ne na TRR podjetja (verjetno sploh ne obstaja), nimaš nobene sledljivosti in v takem primeru se že vnaprej sprijazni, da se greš čisto igro na srečo. Domov prejmeš eno plastično kartico s kodo in potem se procedura začne.  Registriraj se. Vpiši kodo. Super, zdaj je vaš denar na varnem. Toda kje?! Pišeš na nek kontaktni mejl, kjer ti celo v lepi slovenščini vse zapišejo, obljubijo informacije preko webinarjev, a glej ga zlomka teh kar ni. Jim pišeš, da bi rad vnovčil svoj denar in pošljejo ti formular, ki ga povprečen človek v nekaterih delih težko razume, čeprav je pisan v slovenščini. Največkrat je potrebno imeti kje odprto kakšno spletno kriptomenjalnico, ki jo seveda marsikdo še nima itd. 

Ljudje še vedno naivno verjamejo, da se lahko brez znanja in sreče preko takih zadev obogati ali pa vsaj malo finančno opomore. Le malo katerim je uspelo. In vse to povzroča nezaupanje in strah tudi pri vladnih predstavnikih, ki so tudi poskušali s tovrstnimi igrami na srečo, pa žal tudi izgubili. Predstavniki ljudstva pa se morajo boriti tudi za to, da bo država pobrala davščine, poskrbela za ustrezno sledljivost, da se ne bo podpiral kriminal, terorizem, ipd. ter vsaj navidezno zaščito svojih državljanov. 

Tako kot gre pri obstoječih (fiat) valutah za stvar zaupanja v njihovo vrednost, tako se mora zaupanje zgraditi tudi pri digitalnih/virtualnih/kripto-valutah. V različnih državah jih različno poimenujejo, tudi v Sloveniji ne vedo, kateri izraz je bolj ustrezen, v vseh primerih pa gre za elektronski denar posredovan od osebe A do osebe B brez nekega posrednika. 

Kdo pa so posredniki v obstoječem sistemu? Banke! Za katere so meni moji starši govorili, da bodo večne. Če kaj ne bo propadlo, banke ne bodo. Toda tu se dogajajo velike spremembe v zadnjem desetletju. In banke so na lovorikah zasluženega od obresti, provizij, raznih nadomestil, ki so si jih izmišljale dolga desetletja odlično živele. Ob zadnji krizi smo bolj kot ne prvič slišali, da je kakšna banka propadla, da je bankrotirala celo država, kasneje v času mojega dela na ZPIZU pa smo se pri delu nemalokrat srečali z združevanjem bank, pripojitvami, preimenovanji ipd. In to tako doma kot tudi v tujini, kamor se tudi nakazujejo pokojnine. In bankirji želijo, hočejo ali celo bolje, zahtevajo svoj delež. Pa ni govora o naših malih bankah, govora je o lobijih, ki obvladujejo finančni in bančni svet. Ko si bodo stvari z regulativo pripeljali do te faze, da bo poskrbljeno v zadostni meri za njih, potem bo kar naenkrat zaupanje z njihove strani tudi v kriptovalute. Na vas pa je ali boste do njih prišli sedaj, ko smo še praktično na začetku ali ko bo to splošno sprejeto dejstvo in boste imeli na razpolago menjavo, ki jo bo določil trg. Kot recimo v primeru menjave iz tolarja v evro. 

Kot izhaja iz trenutnih regulativ, bodo legalne, zakonite kriptovalute morale imeti zagotovljeno popolno sledljivost, kontrolirane bodo morale biti s strani nekaterih finančnih institucij, zagotavljati bodo morale čim manjšo volativnost, anonimnost je prepovedana, morale bodo biti uporabne za trgovce. Uporabne v smislu kot današnji evro, dolar, švicarski frank itd. 

Če pogledamo trenutni coinmarketcap, ki je odlična orientacija in seznam obstoječih kriptovalut na odprtem trgu, pa deluje več ali manj vse na čisti špekulaciji. “BitCoin drvi proti tej cifri” in raja kupuje, ker zdaj bo pa ziher kmalu na 20.000 eur, ali pa 100.000 kot sem že videla napovedi in ko je dovolj vplačil in cena prava, zaslužkarji poberejo dobičke (par pravih igralcev vpliva na celoten dump in pump!) in raja se spet obriše pod nosom in upa na naslednjič. 

Verjemite, da je za zaslužke na hitro treba delat! Sedeti za računalnikom, spremljati analize na različnih tujih straneh in imeti veliko srečo. Ter denar. Nekateri plačajo ogromno denarja za izobraževanja pri strokovnjakih, ki zadevo res obvladajo, ampak na koncu ste sami tisti, ki boste sprejemali odločitve za nakupe in prodaje. Nekaterim uspe. Čestitam! A večini žal ne. 

Na tem mestu se samo dotaknem kriptovalute OneCoin, ki je na coinmarketcapu ne najdete in je tudi ne najdete še na menjalnicah. Ima pa vse tisto, kar vlade zahtevajo!  Lastniki izobraževalnih paketov že vemo, zakaj je tako. No vsaj tisti, ki razvoj dejansko spremljamo in vemo, da se vsaka hiša gradi po fazah, in da se začne pri temeljih in ne pri zadnjem strešniku na strehi. Smo popolnoma mirni. Tisti, ki so jih “sponzorji” zapustili in jih predali v milost in nemilost samim sebi, se lahko obrnete name, da vas vključim v kakšno skupino, kjer boste imeli dostop do informacij. Ker tudi na tak način se gradi in ohranja zaupanje. Tudi v kriptovalute. 

 

 

 

 

 

Plačilne navade Slovencev se spreminjajo

Da se plačilne navade Slovencev spreminjajo je pokazala tudi nedavna raziskava Masterindexa, ki ga opravlja podjetje Mastercard. Ta raziskava se v Sloveniji izvaja od leta 2009, jo pa podjetje izvaja vsako leto po vseh celinah. Raziskava se je izvajala na populaciji stari med 18 in 55 let in kar 27% anketiranih je odgovorilo, da nakupujejo preko spleta pogosto, 42% pa občasno. Uporaba spleta torej ni več tak bavbav kot je bil pred parimi leti. Spet smo pri tehnologiji in kam nas ta vodi. Se kdaj, ko opazujete ves ta razvoj vprašate, ali bodo obstajala določena delovna mesta. Se zavedate, da bodo poklici kot so računovodja, knjigovodja, bančni uslužbenec, trgovec, knjižničar, zavarovalni agent, začela počasi izgubljati število le teh? Da v nadaljevanju ne govorimo o notarjih, cenilcih, odvetnikih, učiteljih, profesorjih, saj bodo njihovo poslanstvo prevzemali računalniki? Zastrašujoče?

 

Ja, iskreno je. Najbolj zastrašujoče je, da tisti, ki bi morali poskrbeti za strateško vodenje države, tega ne počnejo. Ljudi puščajo v nevednosti. Dogaja se polno za življenje pomembnih stvari, pa jih (namerno) zamolčijo. Se tisti, ki delate v proizvodnjah ali na tekočih trakovih v recimo avtomobilski industriji, kdaj vprašate, koliko časa boste še potrebni, če pa bo slej kot prej vaše delo prevzel robot? Menite, da bo že nekdo poskrbel za vas? Ni moj zapis namenjen, da vas strašim, plašim ali prepričujem v nekaj, v kar ste vi prepričani, da temu ni tako. Želim pa si, da bi na stvari gledali iz širše perspektive kot pa vam jo nudi šola, mediji, politiki ali morebiti kakšen sosed, sodelavec. 

Nobena sprememba razmišljanja se ne zgodi čez noč. Gre za dolg proces in tehtanje različnih plati, objav. Še posebej pri objavah moramo biti pozorni, kdo in zakaj je nekaj rekel. Ker vsak ščiti svoje interese. In ima svoj pogled na zadevo. Za našo prihodnost pa je pomembno, da te zadeve zlagamo v en mozaik, ki dobiva neko končno podobo… čez določen čas seveda. Stvari niso bele in črne. 

Če ste bili še pred letom dni prepričani, da bo gotovina pri nas obstajala za vedno, verjetno danes niste več tako prepričani. To, da se število bankomatov zmanjšuje, pa število bančnih poslovalnic tudi, ima svoj Zakaj in svoj Zato. No, večini nista poznani ne eno ne drugo. A glavni razlog je tehnološki razvoj, ki skrbi za avtomatizacijo delovnih procesov. 

Tisti, ki nikoli niste sodelovali v procesu priprave ali realizacije nekega računalniškega algoritma, si niti v sanjah ne predstavljate, kaj se lahko iz običajnih “problemov”, vprašanj, pretvori v računalniški jezik. Primer: Poglejte si dolgi zakon o pokojninksem in invalidskem zavarovanju, pa zakon o dohodnini, zakon o davčnem postopku. Si lahko predstavljate, da je velik del vsega tega besedila pretvorjen v računalniški jezik? Zdaj tisti, ki to poznate, menite, da nakladam, a žal na terenu vidim, slišim in čutim, da ogromno ljudi, nima pojma. Ker je nevednost skoraj nedopustna, pa ne vprašajo. In ker en vprašajo, ne izvedo ali pa si nekaj po svoje zamišljajo. 

Meni je logično, kako se nekaj odda preko sistema Edavki, Ecarina, e- Karkoli, ogromno o tem ne ve nič. Šole o tem ne učijo še dosti, ker bi morali učbenike spreminjati sredi leta, učne načrte tudi med letom in lepo vas prosim, te stvari ne gredo tako. Zato se za življenje in naše odločitve tako zelo poudarja “vseživljenjsko učenje” in samoiniciativno učenje. Zanimanje in interes za zadeve. 

Izobražen narod bo ob vseh slabih napovedih, kako bomo živeli, kakšno pokojnino bomo prejemali, lahko poskrbel zase. V današnjem času je pomembna proaktivnost in ne pasivnost, da nam bo poslano in dano od boga ali države. Ti časi so bili in se ne bodo vrnili. Vsaj mi jih ne bomo dočakali. In za vraga, nehajmo/te se slepiti! 

In če se vrnem k naslovu o spreminjanju plačilnih navad, se bodo te samo še nadaljevale. In na vas je, da se pozanimate, kaj nas čaka. Znanje in informacije, ki jih imam, jasno kažejo, da se bo denar digitaliziral. Zakaj toliko negativizma v medijih o kriptovalutah, da ne govorim o kriptovaluti OneCoin? Ker se jih je izmislil nekdo od zunaj tesno varovanega in ograjenega bančnega okolja. In ker so tisti, ki imajo bančni sistem v lasti in oblasti pri razvoju zaspali. Na njihovo žalost so socialna omrežja poskrbela, da se njihove poslovne skrivnosti začele uhajati na površje in se s svetlobno hitrostjo razširile po svetu. 

Zakaj kar ne legalizirajo kriptovalut? Zakaj toliko časa trajajo usklajevanja po svetu? Odgovor je preprost: Vsak si želi zagotoviti svoj delček. In si ga bo. Ko bodo poskrbeli zase, bodo dali nam. Jih bodo ukinili/prepovedali? Lepo vas prosim. Lahko mediji pišejo kar želijo oz. kar se bere. Ampak na svetu obstaja cca 200 držav. Še nikoli si niso bile enotne. Lahko prepove kriptovalute pol sveta, obstaja še druga polovica. Jih lahko prepove Slovenija? Lahko. Še katera EU država tudi, ampak ne pa vse. Lahko jih prepovejo ZDA. Pa jih recimo Kitajska ne bo. Ena bi si  s tem zagotovila dolgoročni gospodarski razvoj, druga stagnacijo. Kateri je v interesu to? 

In še ena pobuda za naše politike, zakonodajalce, gospodarstvenike, podjetnike ter tudi nas vse, ki se srečujemo s kriptovalutami. Bodimo pionirji na tem področju in stisnimo glave skupaj ter delujmo proaktivno in imejmo vsi koristi od tega. Ne pa da kažemo s prstom na to, kaj je scam, kaj je piramida, kaj to ni, kaj je etično in kaj ne. Ker najbolj neetično je, da kažejo ljudje s prstom na MLM (multilevelmarketing), preko katerega se kriptovalute tudi delajo, kako je vse to scam in ne vem kaj še vse ni slišati in brati, brez da bi ljudje spoznali osnove (v našem primeru OneLife/OneCoin), čez par tednov pa to isto osebo vidimo pri projektu, ki se isto trži preko MLM in ima tudi kritpovaluto oz. jo gradi. 

Ker pa vem, da soglasja med Slovenci že dolgo ni, vam vsem bralcem tega bloga želim, da imate odprte oči, ušesa, da ne nasedate obljubam o hitrih zaslužkih s tako ali drugačno kriptovaluto, brez da vi rabili karkoli delati ali vlagati. Delo pa se lahko nanaša na redno spremljanje, kaj dogaja po svetu, spletu, na aktivno spremljanje in delo na  platformah, itd… Z vlaganji pa so mišljenja seveda finančna sredstva, ki jih vlagate v posamezne projekte. Zapomnila sem si en zelo dober stavek enega Pomembneža na področju kriptovalut in ICO v Sloveniji, ki je rekel nekako takole : ” Ko vložite denar v nek ICO, morate biti v prvi vrsti zadovoljni, srečni in veseli, ker ste podprli nek projekt. Mu dali priložnost, da zaživi. Če pa bo iz tega nekaj tudi uspelo se narediti in boste vi nekaj od tega imeli, bo pa to res Nagrada.” Dobro vemo, pa da so bili ti projekti večini predstavljeni v smislu : vloži 100 eur, dobil jih boš ZIHER 1000 ali še več. In v želji po obogatitvi, so ljudje dali tudi 1.000 eur, da bo ziher dobil 10.000….. in se je obrisal pod nosom. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Revolucija na področju plačevanja -2.del

Revolucija na področju plačevanja – 2.del ali Internet, spletno nakupovanje in kriptovalute spreminjajo družbo

V prvem delu sem kratko pojasnila razvoj na področju plačevanja, kot ga doživljamo potrošniki, v drugem delu pa se bomo dotaknili trenutnega razvoja na tem področju. 

Seveda hiter razvoj prinaša s seboj to, da se je potrebno hitro prilagajati na spremembe. In to ni enostavno, je pa nujno, če želimo iti v korak s časom.

Internet je prinesel nekaj neslutenega. Nihče ni slutil, da bo prinesel to kar je. Brezplačni pogovori, medcelinski sestanki preko videoklicev, odpadejo večurni službeni poleti iz ene celine na drugo, da se sklene posel, včasih tudi več njih. Super, če se sklene na koncu posel, večji problem so poleti in izguba časa ob neuspelem poslu. Tako je tudi na področju spletne trgovine in kriptovalut. Če si priznate ali ne, danes spletne trgovine rastejo kot gobe po dežju. Ne samo v Ameriki, pač pa povsod. Gre za sektor, ki poleg IT dosega eno največjih rasti. Klasične trgovine zapirajo svoja vrata. Pa naj še kdo reče, da ni udobno naročiti iz naslonjača pozno zvečer ali v nedeljo popoldne!

Osnova za razvoj kriptovalut je tehnologija blockchain, ki omogoča prenos vrednosti od osebe A do osebe B brez posrednikov, torej finančnih in bančnih institucij. Pomembno je, da gre za kriptiran zapis, ki ga ni mogoče spreminjati in se ga na tak način zaščiti pred ponarejanjem. Dobro si zapomnite to: BREZ BANK. In zdaj mi povejte, ali bodo banke brez upiranja in igric predale levji delež svojega bogastva drugim? Nikakor! 

Najbolj poenostavljena primerjava med internetom in blockchain tehnologijo je ravno v tem, da internet omogoča kopiranje, spreminjanje v nešteto kopijah in variantah, pri blockchain tehnologiji pa tega ni. 

Prva kriptovaluta, znana pod imenom BitCoin (BTC), se je rodila pred desetimi leti. V teh desetih letih se je dogajalo ogromno. Število kriptovalut, ki so na odprtem trgu, je naraslo na več kot 2.000. Prva kriptovaluta BitCoin je bila narejena z namenom plačevanja blaga in storitev brez, da bi morali vmes imeti banko kot posrednika. To je uspelo, vendar je do leta 2010 za to kriptovaluto vedelo le nekaj posameznikov. V letu 2010 se je zgodil znameniti BitCoin Pizza Day, ko je ena stranka nakazala 10.000 BTC za 2 pici. Samo mislite si lahko, koliko je bil takrat BTC vreden in koliko je ta znesek danes.

Za njim so počasi sledile nove in nove kriptovalute. Naredile so se tudi spletne menjalnice, ki pa so v osnovi povzročile, da so lastniki menjalnic začeli služiti s provizijo od trgovanja, posamezniki pa posledično s prodajo po višji ceni in nakupi po nižjih cenah. Le redke med njimi pa imajo kakšno uporabno vrednost, s katero bi se lahko sploh  kaj plačevalo. Pravzaprav se je ta prvotna ideja kar izrodila, saj je bila želja po hitrih zaslužkih in pohlepu prevelika.

V letu 2015 se je rodila kriptovaluta, ki je od prvega dne sledila eni viziji. Postati prva, globalna, uporabna kriptovaluta namenjana veliki masi imetnikov in trgovcem, ki jo bodo sprejemali kot plačilno sredstvo. Je drugačna od ostalih konceptov in idej, zaradi neznanja in pomanjkljivih informacij pa precej buri duhove. Ljudi je strah spremembe. Spremembe v delovanju in razmišljanju, a tehnologija gre naprej, pa če ljudje to hočejo ali ne. OneCoin ima za razliko od BitCoina centraliziran blockchain, do nje se zaenkrat še pride preko včlanitve v skupnost OneLife in z nakupom izobraževalnega paketa. Ni namenjena špekulacijam na kriptomenjalnicah in zato jo privrženci le teh zavračajo. Sprememba v razmišljanju prihaja počasi, a vizionarji vedo, da je pogoj za zgraditev uporabne vrednosti ravno to, kar ponuja OneCoin. Centraliziran blockchain z vgrajenima protokoloma KYC (Know your customer), ki preprečuje anonimnost ter ALM, ki omogoča sledljivost in transparentnost v smislu, od koga (z verodostojnimi podatki) do koga.

Da postane kriptovaluta globalno uporabna mora namreč izpolnjevati več pogojev: dovolj veliko število imetnikov in veliko trgovcev, ki omogočajo povpraševanje in zadostno ponudbo, jasen koncept, zakaj je bil kovanec ustvarjen,  skrbeti je potrebno za razvoj tehnologije, omogočiti imetnikom in trgovcem, da se lahko na koga obrnejo za pomoč, ipd.

Kriptovaluto OneCoin ima po svetu že več kot 3,5 mio ljudi, ki imajo potrjene KYC (osebni dokument in potrditev o naslovu), sprejema pa jo že več kot 100.000 trgovcev po vsem svetu, čedalje več tudi v Sloveniji in naših sosednjih državah. Ponudba zajema vse od zdravstvenih, kozmetičnih, terapevtskih storitev, avtomobilov, mizarskih in umetniških del, ponudbe čebelarjev in kmetov, maserjev, frizerjev. Možnih bo 120 milijard kovancev, za razliko od BitCoina, kjer ko bo izrudarjen zadnji kovanec, bo le teh 21 milijonov. Bistvena razlika v številki, kajne.  

Spletna trgovska platforma, na kateri se izdelki in storitve lahko kupijo in plačajo z ONE, je zaživela 16.2.2017. Ponudnikom omogoča praktično brezplačno reklamo, pod pogojem, da se sprejme plačilo vsaj v 50% v kriptovaluti ONE.

Z oktobrom 2018 je prešla na zunanji trg, tako da so lahko do nje prišli tudi zunanji investitorji in institucije, prav tako pa je bil izdan whitepaper.

Na področju zakonodaje se počasi delajo premiki, tako na svetovnem nivoju, kot tudi na nacionalnem nivoju. Pomembna informacija je, da so na vrhu G-20 podprli kriptovalute s centraliziranimi blockchaini, ki izpolnjujejo pogoj KYC in ALM, kar pa kriptovaluta ONE ima.

Bistvena razlika med plačevanjem v danes poznanem bančnem okolju in sodobnim načinom plačevanja s kriptovaluto, je tudi ta, da je možnost plačila v bančnem okolju omejena na delavnike bank, medtem ko sistem kriptovalut deluje 24 ur vse dni v letu. Tak način pa omogoča izjemno fleksibilnost, saj lahko nekomu brez težav plačate ali nakažete sredstva tudi čez vikend in praznike.

Ne trdim, da je kriptovaluta ONE edina kriptovaluta, ki je dejansko namenjana uporabni vrednosti, dejstvo pa je, da je v tem trenutku največja in najbolj razširjena. Pri tem je značilno tudi to, da trgovec za plačilo prejme kriptovaluto in jo kot tako tudi evidentira v svojih knjigovodskih evidencah. Od prejetega plačila mora trgovec, če je davčni zavezanec, tudi odvesti DDV in to ne glede na to, da je trenutno še ne more zamenjati v evre. 

Kriptovaluta ONE ima narejen cel ekosistem, ki skrbi za trdnost in rast same kriptovalute. Zato tudi ŠE ni narejene take željnje menjave v domače valute, saj se s tem cena kriptovaluti znižuje. Strategija, kateri podjetje sledi pa je, zagotoviti dovolj veliko število trgovcev po celem svetu, da se bo plačevanje vršilo v kriptovaluti ter bo interes po menjavi v fiat valute čim nižji. 

Se pri tem srečuje z izzivi? O seveda. Pojma nimamo, kakšne igre potekajo v ozadju, a prepričana sem, da so. Več pa v naslednjem razmišljanju. 

 

mag. Polona Ajdič

Independent Marketing Assosiate Onelife

FB Page: Digi Svet

 

credit-card

Revolucija na področju plačevanja – 1. del ali Bankirji so bili carji

»Kriptovalute bodo prihodnost plačevanja«, je izjava, ki jo je večkrat izrekla tudi predsednica Mednarodnega denarnega sklada, Christine Lagarde. Zagotovo izjava, ki ima v svetu kriptovalut izjemno težo, še posebej, ker je ta ista gospa v začetku leta 2018 trdila, da kriptovalute nimajo prihodnosti, saj so izjemno sredstvo špekulacij, kjer malo ljudi zasluži, ogromno izgubi, ipd. Ker so anonimne, se z njimi financira terorizem, kriminal, saj ne omogočajo sledljivosti in transparentnosti.

Čeprav so kriptovalute ugledale luč sveta v letu 2008 s stvaritvijo prve kriptovalute BitCoin pa večina do leta 2017, ki mu lahko rečemo kar leto kriptorazcveta, za njih ni slišala.

Pa pojdimo po vrsti.

Vemo, da se vse spreminja. Nemalokrat kar pozabimo, da se je neka sprememba zgodila, saj nam hitro postane samoumevna. Spomnite se samo, ko smo iz hranilnih knjižic prešli na transakcijske račune.

Na področju denarja in plačevanja se prav tako ves čas dogajajo spremembe.

Pred pojavom papirja so menjali blago za blago, pa kasneje začeli uporabljati žlahtne kovine. S pojavom papirja se je naredil velik premik in ker so bili zlatniki in srebrniki ter plačilna sredstva iz ostalih žlahtnih kovin težki in okorni za prenašanje, se je rodila ideja, da bi se plačilno sredstva naredilo iz papirja in tako se je pojavila gotovina. Dolga leta je bila gotovina primarno plačilno sredstvo, s katero se je plačevalo na bančnih okencih, pa poštarju, v trgovinah. Kasneje so se pojavili čeki, a med podjetniki in tistimi, ki so operirali z večjimi zneski ter bili povrh še inovativni so prišli na idejo o potrdilu ali kartici, ki bi dala garancijo, da bo plačilo za blago ali storitev izvršeno kasneje. Najprej to ni bila plastična kartica, pač pa neko potrdilo, ki se je pojavilo okoli leta 1920 v Združenih državah Amerike in so jih uporabljale razne trgovske verige zaprtega tipa.

Leta 1950 pa je ameriški podjetnik Frank McNamara naredil revolucijo na tem področju. Po prejemu natakarjevega računa se je predstavil z majhno kartonasto kartico – Diners Club Card in se podpisal na račun. Ta dogodek je v industriji plačilnih kartic znan pod imenom »Prva večerja«. V 60.letih pa se je pojavil razmah plačilnih kartic Eurocard, Mastercard in Vise. Od takrat dalje je število samo v vzponu.

Poleg plačilnih kartic imamo v naših denarnicah kopico kartic zvestobe, saj je praktično ni trgovine, ki jih ne bi ponujala. K sreči danes že obstaja aplikacija, kamor se jih naloži, saj drugače tudi denarnice ni več možno zapreti.

V 90.letih se je pojavil internet, v Slovenijo smo ga dobili leta 1991, ki pa je začel stvari spreminjati z nesluteno hitrostjo in nepredstavljivo razsežnostjo. 

Na področju bančništva so se začele pojavljati sodobne oblike e-plačevanja, pojav trajnih nalogov, direktnih bremenitev, ki omogočajo, da položnice plačujemo od doma oziroma praktično že od vsepovsod s pomočjo pametnih telefonov. Poglejte vaše novejše položnice, na katerih so že QR kode. Ta vam avtomatsko prebere vsebino položnice in podatkov tudi prepisovati več ne potrebujete.

Ta sprememba, ki omogoča, da nisi več odvisen od delovnika vaše banke, je pomenila bistveno večjo neodvisnost nas posameznikov. Prepričana sem, da se še spomnite, kako zelo smo bili odvisni od tega, kdaj smo lahko denar dvignili ali se postavili v neskončne vrste pred bančnimi okenci. Nihče nas ni vprašal, kakšne obveznosti imamo, račun za elektriko ali vodo je bilo potrebno plačati, če nismo hoteli, da smo ostali brez nje. Pa še kako radi smo jih plačevali na dan valute ali še kasneje. Pri tem ne smemo pozabiti, da nam ob tem banke zaračunavajo visoke stroške za provizije, za mesečno vodenja računa. Ker se je zaradi vse večje uporabe ebančništva strošek provizije za plačilo položnice zmanjšal, bi se znižali prihodki bank, zato so si poiskale vir manjkajočega prihodka v novih in novih paketih mesečnih vodenj računov in drugih nadomestilih. Se vam zdi to pošteno? Pravično? 

Elektronsko poslovanje in uvedba trajnih nalogov pa je pomenila, da se plačila z naših računov vršijo sama, na podlagi naše privolitve posameznemu ponudniku na določen dan v mesecu. Ogromen prihranek časa, ki ga lahko namenjamo ali poslu ali pa osebnim zadevam. 

Seveda je ta razvoj imel velik vpliv na zaposlene v bančnem sektorju. Kar naenkrat jih več ne potrebujejo toliko na bančnih okencih. Pojavlja se brezposelnost med bančniki, pa sami kar ne seštejejo, zakaj so kar naenkrat odveč.

Pojav spletnih trgovin in spletno plačevanje sta samo še nadgradila našo samostojnost in neodvisnost, čeprav se jih nekateri še vedno branijo in vidijo negativnosti, predvsem pa strahove pred tehniko, ki se ji reče računalnik in internet. Podjetniki, mali in veliki, vedo, da se je potrebno tem spremembam prilagoditi, sicer jih povozi čas, s tem pa seveda tudi zmanjšanje posla in lahko tudi propad. Naši otroci in mladina itak rastejo s temi spremembami in se samo čudijo nam odraslim, kaj NAM ni jasno. 

Ena od takih novitet je bila zagotovo pojav pametnega mobilnega telefona okoli 2007 leta, ki še zdaleč ni samo telefon, s katerim kličemo ali pošiljamo SMS. Pametni mobilni telefoni so postali pravi prenosni računalniki in tudi medij, s katerim lahko plačujemo. Na njem imamo lahko naložene različne aplikacije, ki jih ponujajo banke ali trgovine. Končno se bodo naše denarnice na račun vseh plastičnih kartic ponovno zmanjšale, saj je večina le teh že v obliki aplikacij, samo koristiti jih moramo.

Ja, res je, da tudi tisti, ki dokaj tekoče spremljajo, kaj se dogaja na področju razvoja, ne morejo slediti vsemu tehnološkemu razvoju, ki ga omogoča 4. industrijska revolucija, ki ji upravičeno lahko rečemo informacijska doba. V njej je zelo pomembna hitrost pretoka informacij. In če je pred 50, 40.leti veljalo, da si naredil neko šolo, se zaposlil, in te je služba itak čakala tersi tam delal 30-40 let, ter se upokojil, je danes slika povsem drugačna. 

 

mag. Polona Ajdič

Independent Marketing Assosiate Onelife

FB Page: Digi Svet

 

Zakaj verjamem v uporabno vrednost kriptovalute OneCoin?

Zakaj verjamem v uporabno vrednost kriptovalute OneCoin? Zakaj sem ob vseh negativnih člankih, katere smo/ste prebirali v letu 2018, močno prepričana v njen vzpon in razvoj?

Leto 2018 je bilo leto učenja na vseh področjih življenja, a tokrat se bom na kratko dotaknila digitalizacije na področju plačevanja. Z neslutenim razvojem na tem področju sem se pravzaprav začela podrobneje seznanjati, ko sem dala odpoved v javni upravi, kjer je roko na srce razvoj informacijske tehnologije zdavnaj zastal na marsikaterem področju, ki ga javna uprava pokriva. Kjer pa se že kaj razvija, pa se zaradi vse birokracije in vodenja evidenc, odvija prepočasi. V javnosti se seveda stvari predstavljajo, da se na polno dogajajo in razvijajo. Saj se skoz nekaj dela, a kje so rezultati? Kaj ima konec vsakega leta pokazati? Ni povsod enako, a… 

Seveda, ko si tam zaprt med 4 stene misliš, da se tako dogaja povsod in verjameš, da se itak še lep čas ne bo nikjer premaknilo nikamor. A resnica je čisto drugačna. Na bančnem področju in področju plačevanj bodo spremembe kmalu vidne za širši krog populacije. Sedaj ta napredek vidijo samo tisti, ki vidijo BIG PICTURE. Že sprejeta evropska direktiva dovoljuje, da plačila ne bo več opravljala samo banka, ampak tudi zasebni sektor, ki bo seveda zadostil pogojem. Ne vsepovprek seveda.

Razvoj aplikacij na pametnih telefonih je neverjeten. Kdo sploh utegne slediti vsem aplikacijam, ki se pojavljajo?! Plačila lahko izvajamo že kar nekaj časa preko telefonov. Ne zaupate tej tehnologiji? Verjemite mi, da vas čez par let ne bo nihče več vprašal ali zaupate ali znate ali vas je strah novitet,  ampak druge opcije skoraj ne bo več. Mladim, ki rastejo s to tehnologijo, je to že samoumevno, bolj problematično je, ker šolski sistem še o tem ne uči in ker je generacija, ki je rasla v socializmu, pravzaprav še dokaj mlada ali v najbolj aktivnih letih in s svojo miselnostjo zavirajo razvoj na marsikaterem področju. Socializem ni omogočal razvoja. In to je tej generaciji tuje, zato te spremembe tako s težavo sprejema in jim ne zaupa.
Ni samo vprašanje krize, ki spet prihaja, čeprav je trenutno tako zelo fajn… službe so, krediti tudi… vse štima. A saj je tudi leta 2007 in v začetku 2008, potem pa….

Bankirji so seveda zaspali, kar se razvoja blockchain tehnologije tiče, zdaj ga lovijo na vso moč. Želijo obdržati večji kos pogače zase, a banke izgubljajo funkcijo, ki so jo imele. To potrjuje dejstvo o zapiranju poslovalnic in racionalizaciji poslovanja. To bo pomenilo odpuščanja v tem sektorju.

Čeprav trdi večina, da bo gotovina vedno obstajala, se s tem sploh ne morem strinjati. V času blagovne menjave so tudi mislili, da bo vedno tako. Pa ko so prišle žlahtne kovine in z njo razni kovanci, so bili tudi prepričani, da bo vedno tako. Pa so prišle kartice, pa spletni plačilni sistemu in tu so kriptovalute. Zaradi nereguliranosti so doživele velik bum in vzpon, pa tudi strašanski padec, praktično v enem letu, kar je pri ljudeh, ki so se prvič začeli srečevati z njimi povzročilo dvome, pri tistih, ki so vlagali na vrhuncu pa veliko sivih las in neprespanih noči. Seveda pa je peščica “nesramno” obogatela. Nič slabega. Samo izkoristili so priložnost, ki je bila. In jaz jim dam prav. 

Večina kriptovalut nima uporabne vrednosti, od leta 2015 pa se počasi a vztrajno gradi sistem okoli kriptovalute OneCoin. Število imetnikov po vsem svetu raste, prav tako število trgovcev. Večina ljudi v njo nima zaupanja, ker še ni na borzi in se jo ne da menjati v evre. A moram vas razočarati. Menjava je potrebna samo trgovcem, imetnikom pa ne. A bi vi spet šli na srebrnike in zlatnike? Se vrnili nazaj v tiste čase, če pa gre razvoj naprej? Najbrž ne, če dobro premislite. A vse kar je novo, sprejemamo malo težje. Ampak z OneCoinom, ki omogoča enostaven sistem za trgovce, si lahko le ti na enostaven način srečajo z njim in začnejo sprejemati  kot plačilno sredstvo za svoje storitve ali produkte dejansko kriptovaluto. Imeti to znanje DANES, je zagotovo velika konkurenčna prednost za naprej, ker prišle bodo tudi druge. In otepanje tega znanja je tako kot bi se branili vrhunskega novega avtomobila na dvorišču, ki ga dobite za 10% prodajne cene 🙂

Čas je, da se prebudimo in se ne oziramo na zapise medijev, ki so kontrolirani, novinarji pa si samo na nek način morajo priskrbeti finančna sredstva, da v tem krutem svetu preživijo mesec. Sami pa so odgovorni, če pogledajo ali ne čez plot in se seznanijo z realnostjo.

Razmišljajte s svojo glavo in se začnite izobraževati preko paketov ONEACADEMY in naših predavanj, kjer boste vsakič izvedeli kaj novega.

Najbogatejši človek v Babilonu

Kriptovaluta OneCoin postaja vsakdanje uporabna

Kriptovaluta OneCoin postaja vsakdanje uporabna, saj število trgovcev na spletni platformi DealShaker raste iz ure v uro, ponudba pa postaja čedalje bolj pestra. Po svetu pa tudi v Sloveniji. 

Moram sicer tudi na tem mestu povedati, da se pri nas sicer raje ukvarjamo z branjem negativnih informacij, kot pa s tem, da bi se končno le podučili, od kje in zakaj so kriptovalute sploh prišle. Večina spremlja spletno stran, na kateri je spisek kriptovalut, ki se jih da dobiti na odprtem trgu preko nakupa na kriptomenjalnici, bolj malo pa se vas poduči o tem, da vse skupaj narekuje digitalizacija in  nesluten razvoj tehnologije, ki se ji reče blockchain. Večina še vedno upa, da do teh sprememb ne bo prišlo, a razvoj gre vedno naprej, nikoli nazaj. 

Dejstvo je, da so kriptovalute v zadnjih desetih letih, od kar so ugledale luč sveta temeljile na špekulacijah. Na igri, kjer so srečneži zmagovali, poraženci pa seveda izgubljali. Tako se je krivulja gibala gor in dol, v letu 2017 pa predvsem gor, gor, gor, pa še enkrat gor, vse do januarja 2018, ko se je začel dogajati padec. Padec, ki so ga le malokateri pričakovali, večino, predvsem samooklicanih poznavalcev pa je krepko presenetil. Predvsem zaradi negativnega obdobja, ki trenutno še traja. 

Pa ponovimo. Prva kriptovaluta BitCoin, ki je nastala leta 2008, je bila narejena z namenom plačila blaga ali storitve brez, da bi imeli vmes posrednika, t.j. banko. Zadeva je uspela, vendar je bilo takrat le malo ljudi, ki so zanj vedeli, od tistih, ki pa so vedeli pa je bilo veliko skeptikov. V letu 2010 je stranka za 2 pici plačala 10.000 BitCoinov, ki so bili takrat vredni nekaj centov, v tem trenutku pa se cena enega giblje okoli 5.000 USD. Vrednosti kriptovalut so bile v teh desetih letih zelo volatilne.

S porastom števila kriptovalut, ki so delovale na decentraliziranih blockchainih, brez nadzora javnih institucij ali nekega podjetja, so začele rasti tudi spletne menjalnice in pogoji za trgovanje so bili izpolnjeni. Na prvotni namen, plačevanje brez vmesnega posrednika, se je praktično pozabilo. Dokler ni leta 2015 ugledala luč sveta kriptovaluta OneCoin, katera od prvega dne sledi viziji ustanoviteljice in vizionarke dr. Ruje Ignatove: Postati prva, globalna, uporabna kriptovaluta z vgrajenimi protokoli KYC in ALM, s čimer se preprečuje anonimnost ter zagotavlja transparentnost in sledljivost. 

Pred kratkim je tudi predsednica Mednarodnega denarnega sklada dejala, da so kriptovalute prihodnost plačevanja. Ne katerekoli, pač pa je bila podpora dana centraliziranim kriptovalutam, kamor kriptovaluta OneCoin definitivno sodi. 

A za razumevanje sprememb, ki se dogajajo je potrebno znanje. Veliko znanja! Branje rumenega tiska, kjer vzbujajo strahove pred spremembami, vam bo pri tem prej ovira kot vzpodbuda. Strah je največji nasprotnik napredka in razvoja. In samo z znanjem ga lahko zmanjšate ali še bolje, izničite. Učenje je sicer naporno. A v času hitrih tehnoloških sprememb je nujno. Za vse generacije, brez izjeme. 

Do kriptovalute OneCoin se za razliko od ostalih kriptovalut pride preko nakupa izobraževalnega paketa, ki vam bo znanje s tega področja definitivno dalo. Res je tudi, da je od 8.oktobra 2018 možno do nje priti v postopku ICO, vendar je preko nakupa izobraževalnega paketa še vedno ugodneje. Čimprej se pozanimajte, kakšen je postopek, ker časa za ugodno pridobitev počasi zmanjkuje. Projekt, ki raste po fazah, počasi prehaja v fazo, ko ima zadostno število imetnikov in prehaja v fazo, kjer so mu najpomembnejši trgovci in ponudniki storitev, ki bodo kriptovaluto sprejemali kot plačilno sredstvo. 

Tudi trgovce je potrebno izobraziti. Dobri podjetniki imajo v tem trenutku ogromno dela in težko razumejo, da se dogaja takšna sprememba na področju plačevanja. Fokus imajo drugje. A takrat, ko si na vrhuncu je treba misliti na čase, ki pridejo za tem. In ti vedno pridejo. 

Sama že nekaj časa izobražujem trgovce, podjetnike, posameznike o teh spremembah. Zaradi vseh negativnih člankov, ki so bili objavljeni v slovenskih medijih in nepoznavanja ali pomanjkanja časa, da bi se podučili, me nemalokrat gledajo z nejevero in še vedno mislijo, da gre za nateg. 

Nakupi opravljeni na spletni platformi dealshaker.com  potrjujejo dejstvo, da zadeva funkcionira. Nakupi so opravljeni, storitve pokoriščene, produkti dobljeni. A je tu kaj spornega? Trgovci morajo izstaviti račune, po potrebi plačati davke.

Platformo lahko koristijo v oglaševalske namene in večina je nad učinkom presenečenih. 

Prihodnost na področju kriptovalut je definitivno v uporabnih kriptovalutah. Da smo si na jasnem, OneCoin ni edina uporabna kriptovaluta, je pa definitivno največja in okoli sebe ima zgrajen ekosistem, ki bo lahko zagotavljal, da bo ta stabilna. 

Dejstvo, da se do nje pride preko mrežnega marketinga Onelife naj vam bo popolnoma drugotnega pomena. Na vas, kot bodočemu imetniku je, da pridobite ustrezne informacije, ki so dostopne javnosti. In si kriptovaluto pridobite po čim nižji, kar bo mogoče še samo nekaj časa. 

Projekt je že v fazi gradnje strehe, če si ga drznem primerjati z gradnjo hiše, pred tem pa je poskrbel za  močne temelje in zidove. 

Po svetu, praktično na vseh kontinentih, se uporabnost kriptovalute OneCoin kaže na dogodkih, trgovci se povezujejo med sabo in vsak trenutek se bo zgodilo, da bomo lahko uvažali recimo avtomobile iz tujine, ker se naši ponudniki še vedno kopljejo v starem načinu delovanja, razmišljanja in plačevanja. Vsi čakajo na prvega junaka, ki se bo drznil stopiti iz ugodne cone udobja. 

A lastnikom kriptovalute OneCoin bo čisto vseeno, od kje jih bodo dobili. Interes je seveda podpora domačemu trgovcu, a ti se bodo morali prebuditi. Prav tako pa se bodo morali imetniki kriptovalute počasi sami  prebuditi in razumeti, kaj sploh imajo. 

Zapisala svoj pogled kot IMA Onelife. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vse se vrti okoli kovancev, včasih kovanih danes virtualnih

Danes se vse vrti okoli kovancev, včasih kovanih, danes pa virtualnih, a da si bomo lažje predstavljali, kako je do virtualnih sploh prišlo, si poglejmo, kdaj in kako so nastali tisti pravi kovanci v fizični obliki in kako je sledil razvoj. 

Prvi kovanci se pojavijo v državi Lidija, to je današnja Turčija v času 560 let pred našim štetjem (p.n.š.). Na Kitajskem so v tistem času že kovali kovinske novčiče, kovanci pa so se hitro razširili tudi v Grčijo. Ti kovanci so bili majhne kepice dragocene kovine, zlitine zlata in srebra. Lidijci so vsak kovanec opremili z žigom kralja, kasneje pa so jim dodajali še kakšne podrobnosti in s tem jamčili za njegovo vrednost. Zgodnji kovanci so izdelovalcem pomenili več kot le vrednost denarja, v grških državah so bili na kovanje svojega denarja zelo ponosni. Kovanci so bili narejeni kot znak mesta- niso bili samo uporabni, ampak tudi zelo lepi. Kovali so zlate in srebrne kovance. 

Že Aleksander Veliki je določil razmerje vrednosti 1:10 med zlatom in srebrom. Rimske kovnice so 269 p.n.š. dale v obtok srebrne kovance.  765 leta n.š. postane srebrni peni glavni angleški kovanec. Že leta 910 začnejo Kitajci uporabljati papirnati denar, vendar kovanci v obliki zlatnikov in srebrnikov ohranjajo svojo vrednost in v letih po 1252 začnejo italijanske mestne državice izdajati svoje zlatnike. Taki državi sta recimo Firence in Genova. Marco Polo, beneški trgovec, ki je iskal nove trgovske poti, se je na Kitajskem prvič srečal s papirnatim denarjem po letu 1275.  

Čeprav so se zlatniki in srebrniki začeli kovati že p.n.š., je prvo javno preverjanje čistosti zlata in srebra bilo zabeleženo šele leta 1282, v Barceloni pa leta 1401 ustanovijo tudi prvo banko. 

Z osvajanjem novih dežel se je začelo trgovanje z oddaljenimi deželami in v letih 1500 do 1540 pripeljejo iz Amerike v Španijo med 1000-1500 kg zlata na leto. Azteki in Maji so v tem času kot denar uporabljali celo zlati prah v votlih peresih in kakavova zrna, na Češkem pa kujejo tolarje, kasneje se od tod v Ameriki pojavi dolar. Že leta 1553 ustanovijo prvo angleško delniško družbo, v Angliji pa leta 1566 ustanovijo Kraljevo borzo. V letih 1633-1672 se zlatarski sefi razvijejo v banke. 

Severnoameriška banka je ustanovljena 1782 leta, leto pozneje pa začne delovati ameriška kovnica denarja. 

Zlato je bila dragocena kovina, ki so jo imeli radi na vseh kontinentih. Cenjeno je zaradi svoje elastičnosti in razteznosti, kar pomeni, da ga z lahkoto razvlečemo v zelo tanko žico, ne da bi se zlomilo. Zelo dobro prevaja elektriko. V nekaterih deželah so celo mrtve pokopavali s koščkom zlata, ki naj bi ga uporabljali v prihodnjem življenju. 

Tisoče let je bilo zlato merilo vrednosti, s katero se je primerjala vrednost denarja. Rekli smo, da ima denar podlago v zlatu, t.i. “zlati standard”. Zlati standard je pomenil, da so lahko svoj denar (papirnato potrdilo o vrednosti) lahko kadarkoli zamenjali za zlato po stalni ceni. Do začetka 20. stoletja so namreč vse države med seboj trgovale na podlagi  zlatega standarda. 

Na tem mestu velja omeniti še nekaj mejnikov v razvoju denarja, in sicer 23.12.1913 ustanovijo Ameriško centralno banko, posledice njihove odločitve pa vplivajo na celoten svet. Ima licenco za tiskanje denarja in dobesedno vpliva na ceno denarja. Ohranjala naj bi vrednost dolarja, vendar je cena le tega po ocenah v prvih 100 letih delovanja padla za več kot 95%.  Leta 1929 je bila velika gospodarska kriza, saj je delniški trg v New Yorku razpadel. Po drugi svetovni vojni, leta 1946 ustanovijo Mednarodni denarni sklad (IMF). 

In kakšno povezavo imajo denar, dolar, zlato skupaj? Med leti 1913 in 1971 so ohranjali razmerje denarja z vrednostjo zlata 1:20, kar je pomenilo za 1unča zlata 20 dolarjev. Danes je potrebno za 1 unčo zlata plačati okoli 1.000 USD.

Leta 1971 je ameriški predsednik Nixon brez posebne razprave in soglasij ukinil zlati standard z namenom, da bi se lahko natisnilo več denarja, ki naj bi ga ZDA potrebovale za takratne vojne, seveda ga nikoli več nazaj niso uvedle in tako smo deležni razvrednotenja denarja, saj se ta ne tiska samo v ZDA, pač pa povsod po svetu. Tudi v bivši skupni državi Jugoslaviji je imel predsednik tako moč. 

Vemo, da že dolgo več dejansko ne tiskajo denarja, saj je gotovine čedalje manj v obtoku, pač pa, da gre za povečevanje številk na računih. 

Kot odgovor na vse to, pa je Satašiju Nakamotu v letu 2008 uspelo narediti prvi virtualni denar, ki nima inflacije in se ga ne da neomejeno tiskati. Ideja je bila, da se prepreči nadaljnje razvrednotenje denarja in prenos vrednosti od osebe A do osebe B. O kriptovalutah bom napisala več v drugih prispevkih. 

Kratek povzetek razvoja kovancev je bil narejen po zbirki Moj denar. 

 

Pohlep vodi marsikoga v finančno in osebno krizo

Pohlep vodi marsikoga v finančno in osebno krizo, je naslov današnjega prispevka. Ponovno na temo kriptovalut, čeprav je bilo povedanega že ogromno in težko je razbrati, kaj je bolj prav od manj prav. So pa dobro prišle v trend, tako da bodo te teme še večkrat prišle na vrsto. 

Ko sem sama pred dvema letoma prvič slišala za kriptovaluto BitCoin, je bilo o njej napisanega zelo malo. O drugih kriptovalutah še manj. Tako sem svoje prvo srečanje z besedo “BitCoin” in “kriptovaluta” odložila na bolj primeren čas, ko se bom imela čas pozanimati in dobiti informacije. Prišel je. Naslednje srečanje s kriptovaluto je bilo s kriptovaluto OneCoin, prvo kriptovaluto, ki je namenjena uporabnosti,  torej trgovcem. Takrat seveda ni bilo še nobene trgovske platforme, bila je samo vizija, ki se je 16.2.2017 tudi udejanila.  

Podjetje ima vizijo in strategijo že od vsega začetka skrbno načrtovano in je ne spreminja, kar se dogaja pri marsikateremu projektu. Seveda se na poti srečuje tako s tehničnimi izzivi kot tudi konkurenco in nasprotniki, če ne celo sovražniki, ki so v njej videli nekaj, kar je nekaj konkretnih korakov pred njimi.

Seveda je v tem času luč sveta ugledalo ogromno kriptovalut, pa tudi spletnih menjalnic in ICO. Veliko odličnih, dobrih projektov, pa tudi čistih nategov. Nekateri so iz pohlepa pripravljeni načrtno oguljafati množico ljudi, potem pa neznano kam izginiti. Seveda je to pri množici finančno nepismenih  ljudi, ki jih je na našo veliko žalost izjemno veliko, dokaj enostavno. 

Nekateri ljudje znajo iz ene male drobtine kruha narediti zgodbo dolgo nekaj deset strani napisanih v angleščini, medtem ko drugi, ki imajo lahko vrhunski produkt, ne znajo o njem nič pametnega povedati in se zato zelo klavrno prodaja ali pa gre v pozabo. Danes je vse marketing, prodaja. 

V zadnjem kvartalu leta 2017 je bila rast kriptovalut izjemna. Ob začetni rasti je začel naraščati pohlep in želja ljudi po čim hitrejšem bogastvu. Trgi so nenormalno rastli. V medijih so se pojavljale špekulacije o rasti BitCoina na 40.000, celo na 60.000 EUR. Posledično pa bi temu sledile tudi ostale kriptovalute. Rast je bila tudi še v začetku letošnjega januarja, na stare in uveljavljene menjalnice se praktično ni dalo priti, saj so zaprla vrata za nove člane. Panika. Kako je to mogoče? Ljudje so v paniki odpirali račune na vse mogočih menjalnicah, množično hodili po kredite, si sposojali denar. In vlagali. 

Spet drugi so množično kupovali najboljše in najdražje grafične kartice in povzročili nepopisno povpraševanje po njih, kar je sprožilo strmo rast cen le-teh. Doma so komponirali in sestavljali računalnike za rudarjenje kriptovalut. Večina je samo sledila črednemu nagonu. Večina ni imela pojma, da si bodo z rudarjenjem kriptovalut v stanovanju, hiši ali domači garaži enormno povečali stroške za elektriko. Prijatelji so govorili samo o zaslužku, o stroških pač ne. Pregnano. Investicije v take računalnike so bile tudi več tisoč evrov. 

Kolegu sem predstavila “svoj” projekt. Bil je navdušen. Se odločil za investicijo v znanje in se v dveh dneh premislil, ker ga je njegov dobri prijatelj prepričal, da se nakup BitCoina pri vrednosti 20.000 evrov zagotovo bolj splača. Splača se vzeti kredit, ker bo super, ko bo čez pol leta zagotovo narasel na 40, če ne celo 60.000, a zgodilo se je, kar se je. Sledil je strm padec. Po ovinkih smo izvedeli od kolega, kaj je naredil in tega se je sramoval. Ampak moral je dobiti lekcijo. Ni bil edini. Veliko vas je bilo. Ko smo ljudje neuki, smo vodljivi.  

Zaradi navala ljudi, ki so prodajali svoje kriptovalute, je marsikdo zamudil vlak, saj preprosto ni mogel sprovesti transakcije, tečaji pa so padali. Panika je bila strašna. Ljudje so v paniki, da ne izgubijo, prodajali in prodajali, cene so strmoglavile. In nizke cene že kar nekaj časa vztrajajo. Marsikdo je padel v strašno finančno in posledično osebno krizo. Pomanjkanje lastnega znanja in pravih informacij oz. zaupanje svojih financ v roke t.i. prijateljem, svetovalcem, je lahko pogubno. 

Investicija v finančno znanje, osebnostno rast se vedno izplača. Če gre za že preverjene izobraževalne pakete, ki garantirano dajejo znanje in informacije, ki ga v formalnem izobraževanju ne dobite, za to pa ste nagrajeni še z brezplačnimi tokeni in kriptovaluto, pa se investicija na dolgi rok še toliko bolj izplača in velikokrat povrne. 

 

 

Kriptovalute in moj pogled

Kriptovalute so v finančnih novicah in medijih na dnevnem redu. Sama jih spremljam zadnji dve leti in po pravici povedano, sem rabila več kot pol leta, da sem sploh dojela, za kaj se gre. Nič mi ni bilo jasno. Na internetu novic takšnih in drugačnih, kolikor hočeš in težko seje odločiti kateri verjeti. Ljudje, ki so prodajali svoje znanje je bilo kot listja in trave, vsak s svojo tarifo, ki ni bil majhna. Po izkušnjah sodeč, se lahko fino nasankaš, če greš h nekomu, ki misli, da zna in se zna samo dobro prodati, znanja pa bolj malo deli. 

Sama sem prvič slišala za kriptovaluto BitCoin v januarju 2016, ko je imel solidno nizko ceno, ampak nihče o njem ni dosti govoril. Kje se ga kupi nisem znala razbrati, spraševala pa nisem, ker si nisem upala, od domačih pa nihče ni imel pojma. Tako sem se v jeseni istega leta srečala s pojmom izobraževalni paketi OneAcademy, preko katerih bomo nekoč prišli do kriptovalute OneCoin, ki še ni na odprtem trgu. Ja, kdaj pa bo? Kaj pa bomo z njo? Roko na srce. Samo zaupala sem in verjela, da s tem projektom še enkrat nekaj bo. Nič drugega. Dala sem si priložnost. 

Distribucija izobraževalnih paketov se dela preko mrežnega marketinga, ki ima v svetu in še posebej Sloveniji zelo negativem prizvok, saj sem ves čas poslušala, da gre za scam, piramido itd. 

V februarju 2017 je začela delovati trgovska platforma, kjer smo lahko začeli nakupovati s kriptovaluto in jo dejansko sprobali v praksi. Še vedno je bilo obilo skeptikov, ki so namigovali, da se v kriptovalute ne splača vlagati, čeprav gre za industrijo, ki je v enem letu zrasla za več kot 2.000 %. Bolj, ko sem spremljala razvoj digitalizacije, tehnologije, bolj sem spoznavala, da smo ne samo v 4.industrijski revoluciji, pač pa tudi informacijski revoluciji. Nehote sem se naučila, kaj sploh je internet in kdaj je prišel v Slovenijo. Kje in kdaj je nastal povod v svetu zanj in tega nisem izvedela na fakulteti. Do mene je prihajajo čedalje več informacij, ki samo potrjujejo, da se dogaja v bančnem sektorju revolucija, o kateri v javnosti ne bodo govorili še lep čas, a dogaja se tudi v zavarovalništvu, zdravstvu, različnih industrijah. Dejstvo je, da danes če nekdo serviserju ne plača računa, stroj na daljavo izklopijo oz.blokirajo, prav tako neplačanim lizing obrokom za avtomobile blokirajo vžig le-tega. Kam gre razvoj? Nam je prav, da je tako? Bolj, ko me je večina prepričevala, da naj ne verjamem v to zgodbo in scenarij, bolj sem prepričana, da gre razvoj naprej in da ga nič ne bo ustavilo. Ali je nam to moralno sporno, nas ne bo vprašal nihče. Ker ni problem razvoj tehnologije, ki omogoča lažji način dela, delovanja, pač pa dejstvo, za kaj se ta tehnologija uporabi. In seveda se ne samo za pozitivne zadeve, pač pa tudi za kriminal. Na to pa sama ne morem vplivati. 

Ljudje me sprašujejo, katera kriptovaluta je prava? Sama sem del sistema Onelife, ki se ukvarja z distribucijo izobraževalnih paketov in se izobražujem preko OneAcademy, ampak za širšo pogled in razumevanje sem se udeležila tudi delavnice o ostalih kriptovalutah, ki so namenjene trgovanju in špekulacijam, posledično pa hitrim zaslužkom, pa tudi izgubam. 

Na dolgi rok bo lahko uspešna tista kriptovaluta, ki sledi evrospki zakonodaji, ki ima KYC v blockchainu in tista, ki jo bodo za svojo vzeli trgovci. Čeprav v medijih najpogosteje slišimo ime BitCoin, ki je bila prva kriptovaluta, pa ne pomeni, da bo ta najboljša in za vse večne čase. Zagotovo bo datum 8.10.2018 spremenil na tem področju marsikaj, saj na odpti trg prihaja kriptovaluta OneCoin, ki je tekmecem velik trn v peti, saj ima drugačno strategijo in tehnologijo kot ostale kriptovalute. Na trgovski platformi je registriranih že več kot 61.000 trgovcev, čedalje več tudi iz območja držav bivše Jugoslavije. Slej kot prej pa verjamemo, da bo tudi sprejeta vsa ustrezna zakonodaja, ki bo dala še več poguma ponudnikom, da se promovirajo na tak način. Zaprti sistem ima svoje prednosti, zato vam predlagam, da ne omahujete, pač pa sprejmete odločitev in me kontaktirate, da vam pojasnim, za kaj se gre ter da ne izgubljate časa, za nekaj, za kar sem ga že sama. Na mojem youTube kanalu imate nekaj posnetkov, zato vas vabim,d a se nanj prijavite. Znanje v tem hitrem tempu je ključno.