O alkoholizmu v slovenskih domovih je abolutno premalo govora. Ljudje si ponavadi zatiskamo oči. Prizadeti si nočejo priznati, sosedje in znanci pa samo tiho šepetajo, zmajujejo z glavo ali pa se obrnejo proč.

Ko se vse skupaj dogaja otrokom, ki si ne znajo pomagati in samo stikajo glave in telesa skupaj, bi človek pomislil, da takrat pa bo večina pomagala. Zgroženi opažamo, da od velikih besed je na koncu le malo dejanj. Vsi znajo soditi. Oooo, v tem smo Slovenci odlični. Pa vendar, kako naj sodi nekdo, ki je vse skupaj opazoval samo od daleč. Ki ne pozna ne zgodovine člana družine, ki se je podal na tako pot samouničevanja. In ne pozna trpljenja, stiske, ki jo otrok doživlja ali pa travme, ki jo sabo nosi tudi odrasli.

Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. S to trditvijo se v tem primeru strinjam samo delno. Vsak si lahko izbere svojo pot. Z voljo, zaupanjem vase, branjem knjig, s pravo izbiro ljudi okoli sebe. S tem, ko se nauči reči NE, pa čeprav so to starši, bratje, sestre, najboljši prijatelji, za katere se izkaže, da to niso. Beseda NE drugim in beseda DA sebi, sta besedi, ki bi se jih morali naučiti čimprej. Brez občutkov krivde, brez občutka, da nismo dobri. Naučite se sebe imeti najraje v taki veličini, da če ostaneš sam na tem Svetu, ostaneš z najboljšim prijateljem. S seboj. Pa srečno.