oglaševalska platforma dealshaker

Oglaševalska platforma DealShaker

Dovolimo si sanjati in nikomur dovoliti, da nam sanje ukrade! Kaj so sanje? Zame nekaj, kar v meni podžiga ogenj, strast za raziskovanje, iskanje, premikanje naprej. Na vseh področjih. Vse se začne s sanjami in fantazijo, realizacija pa je tista, ki šteje in je vidna ostalim. Velikokrat so rekli, da svojih sanj ne povej nikomur. Najprej naredi, pokaži in potem bodo sami vprašali. Ali pa se obrnili stran.

Spletna platforma DealShaker je v svetu on line nakupovanja dokaj nepoznana, saj zaradi vseh negativnih polemik v medijih in javnosti, glede projekta del katerega je, še ni mogla priti do izraza.

DealShaker je globalna oglaševalska platforma, ki deluje po principu platform, ki dajejo popuste strankam z več pomembnimi razlikami.

Za ponudnike in tiste, ki na ostalih platformah oglašujejo svoje ponudbe velja, da morajo dati določen % popusta ter znižati osnovno ceno. Za ponudnika to največkrat pomeni samo, da se pojavi na teh portalih za reklamo, vse kar naredi in proda pa gre v minimalni plus ali celo izgubo. Veliko vprašanje se tudi postavlja, kdaj trgovec ta znesek, ki ga izgubi pri danem popustu, dobi nazaj. Ali sploh ga? Vprašanje za trgovca- na kakšen način pridobite nazaj recimo znesek, ki predstavlja 70% popusta na polno ceno?

Pri DealShaker platformi je zadeva takšna, da za del, ki bi ga namenili “popustu” sprejmete plačilo v kriptovaluti ONE. Torej, del plačila sprejmete v domicilni valuti EUR. Ta del vam predstavlja tekoči cashflow oz. denarni tok, s katerim si zagotavljate tekoče poslovanje. Drugi del (v poljubnem %), ki ga sprejmete v kriptovaluti, pa lahko potrošite pri čedalje večjem številu trgovcev na platformi ali pa ga hranite na platformi in ga boste v prihodnosti zamenjali na menjalnici. Ob sami registraciji plačate minimalni enkratni znesek ter minimalni % od 0,5-2% odvisno od vrednosti ponudbe. Ponudbo lahko naredite samo enkrat, lahko jo konstantno ponavljate ali pa samo takrat, ko želite zapolniti manjkajoč del strank (določene ure, dneve).

Postopek registracije je enostaven. Poudariti je potrebno, da je platforma globalna, v razvoju in mora upoštevati določene specifike, ki veljajo na posameznih območjih in državah, saj zakonodaja ne velja za vse enaka.

Trgovci in ostali ponudniki! Spremembe, ki so se že zgodile, so samo začetek nečesa novega. Situacija s “korono” bo vrh šele dosegla v (po moji oceni) jesenskem oz. zimskem času. Stopite iz cone udobja in izkoristite potencial, ki na trgu že obstaja ter si pridobite nove kupce. Sedaj, ko je še čas. Vi pa lahko pridobite še plačilno sredstvo, blago, ki je del prihodnosti, v katero vstopamo.

Vsi svetovno priznani in napredni ekonomisti svetujejo zlato, srebro, nepremičnine in kriptovaluto. Vrstni red naj bo tak, da omogoča kar največjo likvidnost. Težko je prodati takoj nepremičnino recimo. Spletna platforma DealShaker dnevno potrdi vsak dan več trgovcev. Večji ko bo ta krog in “ekosistem” okoli trgovcev , da bodo lahko plačevali svoje dobavitelje, več bo možnosti za nakupe. Ali boste potem še razmišljali o menjalnici?? Veste, da je danes ogromno ponudnikov plačilnih kartic, ki niso samo del bančnega sistema? No, nekateri se že priključujejo zraven v ta bogat ekosistem, ki se gradi in del katerega ste lahko tudi vi.

Stopi iz cone udobja, preizkusi DealShaker!

vzporedne ali dopolnilne valute niso novost

Vzporedne ali dopolnilne valute niso novost

V času t.i. koronasituacije, koronakrize še kako pridejo prav znanje in informacije, ki bi jih morali imeti od nekdaj in to vsi. Iz preprostega razloga, da preživimo in ohranimo svoja podjetja v izrednih situacijah.

Pot raziskovanja in učenja preko izobraževanj v organizaciji kolegov iz vsega sveta, ki jih redno spremljam, in se nanašajo predvsem na področja finančnega opismenjevanja, me je pripeljala do reci in piši Švice, ki že od Velike Recesije v 30.letih prejšnjega stoletja uporablja tudi alternativno valuto WE, ki zanimivo ni na nobeni menjalnici.

Gospodarska kriza v 30.letih je namreč povzročila depresijo in banke niso več dajale nujno potrebnih posojil, ki so jih mala in srednje velika podjetja nujno potrebovala za svoje delovanje. Če so hoteli preživeti, so si morali pomagati sami, zato so ustanovili gospodarsko zadrugo z lastnim denarjem, za katerega pa niso zaračunavali obresti.

Danes – 80 let in več kriz pozneje – je WIR banka varuh največje vzporedne valute na svetu.

Ernst Bachmann je gostitelj gostišča v kraju Muggenbühl na obrobju Züricha in eden od približno 50.000 odjemalcev WE.  “Pred 15 leti mi je UBS banka odpovedala hipoteko in imel sem težave z novo.” Takrat mu je pomagala banka WIR – ampak ne v valuti WE, temveč v frankih. “Bilo je tako super, da sem še danes WIR stranka.” Stranke WIR, ki jedo pri Bachmannu, lahko plačajo do polovice računa v WIR – z debetno kartico WIR. Velja naslednje: En frank WIR ustreza enemu švicarskemu franku. Vendar WIR denar ne plačuje obresti. Zato morajo udeleženci vedeti, kje ga lahko uporabljajo, če ga vzamejo. Podjetnik uspe s svojimi velikimi dobavitelji – včasih jih je treba nekoliko prepričati, a skoraj vedno uspe, ko jim pojasni situacijo.

Približno 800 milijonov frankov WE redno menjava roke – od obrtnikov do gostilničarjev in prek dobaviteljev do obrtnikov. Mala in srednje velika podjetja so to dopolnilno valuto ustvarila pred natanko 80 leti, ker so jim banke prenehale dajati denar, pojasnjuje direktor WIR Hervé Dubois.

Odločilen dejavnik uspeha zadruge je bil, da je hitro pridobila bančno licenco in lahko odobravala posojila: «Tako kot v vsakem drugem gospodarstvu so tudi v tem sistemu posojila motor. Vse druge organizacije niso mogle izdati svojih posojil. » Gerhard Rösl, ki je bil nekdaj odgovoren za vzporedne valute v Deutsche Bundesbank in zdaj profesor na Tehniški univerzi v Regensburgu, vidi še en razlog, zakaj WIR banka še danes obstaja in da je celo največja te vrste: «V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo zagotovo osrednje pomanjkanje likvidnosti švicarskega franka, ki ga je bilo mogoče premagati z denarjem WE.< Za WIR-banko so torej ekonomsko dobri časi precej težki: «Za WIR-banko trenutno zagotovo ni enostavno, saj imamo v preteklosti razmere z nizko obrestno mero. Posojila WIR so manj privlačna, saj so posojila v švicarskem franku tudi zelo nizka. » Vendar je treba domnevati, da se bo to stanje še naprej razvijalo. Danes WIR banka svojo valuto vidi kot dodatek švicarskemu franku. Ustanovitelji pa so si prizadevali za sistemsko spremembo, v kateri bi boljši, pravičnejši WIR denar nadomestil frank.

Ekonomski zgodovinar Tobias Straumann potegne vzporednice z računalniško ustvarjeno valuto Bitcoin, ki je v zadnjih mesecih ustvarila naslove – in ena velika razlika: «Denar WE ima skupina ljudi, ki jo zelo dobro spremljamo. Obstajajo jasna merila za dostop. » Banka, ki jo je organizirala, je vedela, s kom ima opravka.

Pri Bitcoinu je vse popolnoma anonimno. Enako je, da je mogoče pokriti le del transakcij. “Ne morem si predstavljati, da bi denar Bitcoin ali WE kdaj v celoti nadomestil sistem, ki ga jamči država, s papirnim denarjem,” nadaljuje Straumann.

Denar Bitcoin ali WE, pričakovanja glede dopolnilnih valut so danes velika, kot takrat. Toda njihovo preživetje je dolgoročno odvisno od resničnih koristi, ki jih ponujajo – za dobavitelje, obrtnike in najemodajalce.

Ta prispevek je prevod članka objavljenega leta 2014 na spletni strani https://www.srf.ch/news/wirtschaft/parallelwaehrung-wir-wird-80-jahre-alt, vendar je odlična osnova za razumevanje plačilnih oz. t.i. uporabnih kriptovalut. Izmed kriptovalut ali druge oblike digitalnih valut bo namreč preživela samo tista, ki bo uporabna pri čimvečjem številu trgovcev.

Podoben sistem ima Sardinija z dopolnilno valuto SARDEX. Tako kot WIR, tudi Sardex uporabljajo na otoku in omogoča vzdrževanje lokalne dejavnosti s spodbujanjem mreženja. Sardex, tako kot WIR, podjetjem omogočajo, da ohranijo svojo dejavnost, ne da bi trpeli zaradi pomanjkanja likvidnosti zaradi upočasnjevanja nacionalnega in evropskega gospodarstva, zato ne tvegajo, da bi se njihove dejavnosti v celoti ustavile. To je oblika zavarovanja njihovega dobička in s tem za lokalna delovna mesta.

tveganje in donosi

Donosi in tveganje

DEFINICIJA TVEGANJA

”Tveganje” in ”negotovost” sta v gospodarstvu dva različna termina. Pri prvem so izidi znani, pri drugem pa izid aktivnosti akterju ni znan. Kljub temu pa imata oba dejavnika vsaj eno skupno lastnost – kot investitor ju morate čim bolj zmanjšati. Pravimo ”zmanjšati” in ne ”odstraniti”, saj je to pač nemogoče. V resničnem svetu ne obstajajo vsevedni investitorji in če bi hoteli taki postati, je to potrata časa. Kaj lahko dejansko naredite, je to, da skušate zmanjšati nivo tveganja ali negotovosti do točke, ko je načrtovanje in sprejemanje odločitev izvedljivo. V takšnih pogojih je investiranje smiselno, kajti če vstopite na trg z visokim tveganjem, ste v veliki meri odvisni od dejavnikov, na katere ne morete vplivati.
Obstaja pa še drugi vidik. Nekateri razmišljajo v smeri, če ne bodo igrali na tveganem trgu, kako naj potem dobijo večje donose, saj naj bi investiranje na trge, kjer je majhno tveganje, pomenilo, da boš moral tekmovati z velikim številom ljudi za manjše dohodke. Ne zapadite v takšna razmišljanja. Izjemno visoki donosi pomenijo zgolj izjemno veliko verjetnost, da vse izgubite. Splošna ideja je, da dosežete dobro ravnovesje donosov sredstev v vašem portfelju, namesto da skušate kupiti čim več tveganih sredstev.
Kot glavno pravilo si zapomnite, da sta tveganje in donosi zelo pomembna termina za vsakega investitorja. Verjetno ste že ugotovili, da obstaja pozitivna povezava med obema – večje kot je tveganje pri investiciji, večji so pričakovani donosi. To velja za vse na področju financ. Na primer, če ste zaprosili za bančni kredit in banka ne pozna vašega ozadja, t.j. nima informacij o vas, boste zanjo rizična stranka in skoraj zagotovo boste dobili višjo obrestno mero za kredit. Obratno je prav tako res. Če je nekdo dobro poznana stranka bančnih storitev, lahko banke po navadi znižajo ponujeno obrestno mero. Ali če govorimo o investiciji in sredstvih, so po navadi najbolj stabilna sredstva tista, ki prinašajo najnižje donose. So pa seveda tudi izjeme. Na primer, dejanja centralne banke vplivajo na cene vladnih obveznic. Z nakupom velike količine vladnih obveznic, lahko ustvarijo videz velikega povpraševanja trgov, dejansko pa malo investitorjev povprašuje po njih. Bodite pozorni na vire povpraševanja po določenem sredstvu. Zdaj verjetno že vidite, zakaj je lahko seganje po višjih donosih skoraj gotovo nevarna investicijska strategija. To je zato, ker se lahko potopite ravno v najbolj nestabilne tržne sektorje.

Upravljanje tveganja je zato izredno pomembno za vaš portfelj. To, da se naučite, da ne segate po sredstvih, ki prinašajo najvišje donose, je ključno za vaše preživetje na investicijskem trgu, vendar pa to samo po sebi ni dovolj, da si zgradite trajnosten portfelj, ki vam pomaga doseči vaše cilje. Vaš cilj bi moral biti, da razpršite donose; s tem razpršite tveganje, tako da, če cena sredstva ali več sredstev pade, vas to na splošno ne bo prizadelo.

UPRAVLJANJE DONOSOV

Dobiček nekega sredstva je dejansko donos, ki ga od njega dobite. To je primarni razlog, da investitor kupi določeno sredstvo. Konec koncev ste na trgu zato, da dobite denar, ne pa da ga izgubite. Z drugimi besedami, donos je vaš dobiček iz investicije. Na vašem seznamu prioritet je pridobivanje visokih donosov takoj za preživetjem na trgu (to pa zato, ker lahko teoretično nekdo preživi kot investitor – t.j. da nima izgube – , tudi če so njegovi donosi zelo nizki ali skoraj neobstoječi).
Ker lahko na področju investicij vse merimo količinsko, je zelo enostavno in celo očitno videti rezultate vaše uspešnosti. Vendar pa ne pozabite, da so vsi investitorji ljudje in ne roboti. Investiranja ne moremo izvesti samo z računanjem. Skušajte to gledati kot na svojo dieto. Celodnevno računanje kalorij in vzdrževanje od vse hrane, ki jo imate radi, vam bo morda prineslo rezultate, ki jih hočete doseči (še posebej, če skušate shujšati). Na dolgi rok pa boste nezadovoljni, saj si boste z računanjem kalorij in uživanjem le tistega, kar ”morate” in ne kar ”želite”, če so te želje razumne, ustvarili veliko stresa. Če se držite stroge diete, vas lahko to pripelje do negativnega čustvenega odziva. Podobno velja za investicije. Ne morete ves dan delati matematike. Kot živo bitje, bi morali stremeti k vsaj neki količini udobja in užitka od vašega sodelovanja na finančnih trgih. Če po nekem časovnem obdobju dosežete zelo dobre donose za ceno izgorelosti ali živčnega zloma, boste na koncu na slabšem.
V tem smislu je potrebno narediti upravljanje tveganja, s katerim ciljate na določeno stopnjo tveganja, v kateri se dobro počutite s portfeljem, ki ste ga zgradili. To pomeni, da morate poleg čim bolj različnih investicij imeti tudi različna sredstva, skladno z nivojem tveganja, ki ste ga pripravljeni sprejeti. Ti nivoji niso enaki za vse investitorje – nekateri bodo morda raje vložili denar v varne naložbe na trgu, drugi pa bodo morda pripravljeni investirati v bolj tvegana sredstva, da bi dobili višje donose. Kar se tiče organizacijskih investitorjev, kot so vsi različni tipi skladov, ki sodelujejo na finančnih trgih, je dojemanje tveganja odstranjeno, ker oni postavijo svoje cilje drugače kot posamezni investitor.
Konec koncev mora investitor, ki je naredil domačo nalogo glede trgov, na katerih sodeluje, skušati upravljati svoje tveganje na način, ki mu omogoča, da se počuti varnega in prepričanega v svojih dejanjih. Če imate raje stabilnost in udobje kot tveganje, je splošno pravilo, da se odločite za sredstva in vrednostne papirje, ki prinašajo manjši nivo tveganja. To lahko vključuje sredstva z zelo nizko stopnjo nihanja cene v kratkem časovnem obdobju, na primer. Obratno prav tako velja – večja kot so nihanja cene sredstva, bolj je tvegano. Zavedajte se, da se ne morete zanesti na nestabilnost kot pot do doseganja svojih investicijskih ciljev, še posebej če so ti povezani z dolgoročnimi dobički, kot je varčevanje za pokojnino. Prav tako vedno skušajte ostati znotraj meja vaše cone udobja tveganja – izgubiti zdravje zaradi denarja ni zmagovalna strategija na dolgi rok.

KAJ OGROŽA VAŠ PORTFELJ?

Govorimo o tveganju pri investicijah, toda od kod dejansko prihaja tveganje? Če povsod pogledamo, je največji vir tveganja človeško dejanje. Vsakodnevne aktivnosti vseh ostalih investitorjev na trgu, ki večino časa tekmujejo z vami, da bi dosegli svoje cilje (čeprav seveda to ni vedno res), so tiste, ki vodijo tržne cene. Tako kot vi, ti investitorji reagirajo na spodbude, so včasih prestrašeni in skušajo delovati čim bolj racionalno, da pridobijo donose in nimajo izgube. Vendar pa je tako široka razlaga nazadovoljiva za investitorja začetnika, da se odloči glede tveganja. Za boljše razumevanje bomo tveganje razdelili na dve glavni kategoriji – sistematično in nesistematično tveganje.

SISTEMATIČNO TVEGANJE

V širšem smislu vključuje kategorija ”sistematičnega tveganja” takšne dogodke, na katere vi kot investitorji ne morete vplivati. Takšni dogodki se lahko dogajajo na drugi strani sveta in še vedno vplivajo na učinkovitost varoval na trgu. Politične spremembe, odločitve centralnih bank, vojne, dobra ali slaba letina – vse to sodi v kategorijo ”sistematičnega tveganja”. Tu je podrobnejša delitev, tako da si lahko lažje predstavljate, kaj vpliva na cene sredstev na finančnih trgih:

INFLACIJA
Inflacija je ponavadi posledica dejanj centralnih bank (kar bomo podrobneje obdelali v nadaljevanju) in vsesplošnega delovanja gospodarstva posamezne države. Na vaš portfelj lahko vpliva na različne načine. Na primer, inflacija lahko prizadene vaše investicije, če investirate na trg forex in nenaden dogodek povzroči, da cena denarja ponori. Tudi brez takšnih nenormalnosti, inflacija ni dobrodejna za vaše denarne prihranke čez čas – kot smo že prej omenili, je cena ameriškega dolarja padla na zelo majhen del vrednosti, ki jo je imel leta 1913, na primer. Trenutno lahko uspešnost zlata vodi do zaključka, da so kovine varne pred inflacijskim dolarjem.


CENTRALNE BANKE
Centralne banke so največji akterji pri postavljanju pravil na področju financ in njihove odločitve so izredno pomembne za skoraj vsakega investitorja na Zemlji. Ne le, da določajo splošna pravila, prav tako določajo osnovno obrestno mero – ceno, po kateri ostale banke v sistemu dobijo kredit.

MONETARNO TVEGANJE
Monetarno tveganje se razlikuje od inflacije, saj je lahko posledica splošne gospodarske nestabilnosti in ne le tiskanja denarja. Kljub temu pa ima podobne značilnosti kot inflacija, saj opisuje nihanje znotraj valutnega para – monetarno tveganje tako vklučuje vse, kar je povezano z negativnim nihanjem cene valute, s katero trgujete, še posebej na trgu forex.

GOSPODARSKO TVEGANJE
Kot smo že omenili, nimajo le posamezna sredstva vzponov in padcev. Včasih celotno gospodarstvo izkusi spremembe. Kadar so te spremembe pozitivne, govorimo o gospodarski rasti. Ko pa so negativne, kar kaže padec BDP, pa govorimo o recesiji. Spremembe BDP, če raste ali pada, imajo lahko velik vpliv na cene vseh sredstev. Kot posledica povečanega povpraševanja v času gospodarske rasti ne rastejo le cene sredstev, temveč lahko rast BDP prinese veliko količino optimizma na trge, kar vodi ponavadi v nadaljnjo rast cen vrednostnih papirjev.

NESISTEMATIČNO TVEGANJE

Za razliko od sistematičnega tveganja, ki je ponavadi povezan z makro dogodki, je nesistematično tveganje tveganje na mikro nivoju. Kot tak, ni toliko izven nadzora posameznega investitorja ali drugih udeležencev na trgu. V večini primerov ne morete preprečiti, da gospodarstvo pade v recesijo. Lahko pa upravljate podjetje na preudaren način in preprečite, da bankrotira, na primer. Tu je nekaj glavnih virov nesistematičnega dolga:

UPRAVLJANJE PODJETIJ
Cene obveznic in delnic so odvisne od uspešnosti podjetja. Pričakovanja o novem proizvodu lahko vodijo v rast cen delnic, medtem ko, če proizvod razočara svoje kupce, lahko vodi v padec cene. Oglejmo si še enkrat primer tehnološkega velikana Appla. Kadarkoli naznani nov model iPhona, se cena delnice podjetja poveča. Vendar pa je bilo potrebno veliko več truda na strani upravljanja podjetja, da prepričajo svoje investitorje, da je vse v redu, ko so ostali proizvodi manj uspešni.

KONKURENČNO TVEGANJE
Skoraj nobeno podjetje na svobodnem trgu ni monopolist. To pomeni, da na delnice in obveznice vplivajo tako menedžerske odločitve podjetja, ki jih je izdalo, kot tudi odločitve konkurence. Nova tehnologija ali druge inovacije konkurentov lahko premaknejo naklonjenost k podjetju ali stran od njega. Če hočete investirati v delnice in obveznice posameznega podjetja, morate upoštevati tudi dejanja vseh ostalih podjetij na tem trgu.

DOLG PODJETJA
Niso le vlade tiste, ki gredo lahko v nevzdržne nivoje dolga – tudi podjetje je lahko zadolženo. V obeh primerih veljajo ista načela – kadarkoli neka institucija ustvari preveč dolga, nam mora biti to opozorilni znak, da verjetno ni vodena na najboljši način.

POČASNO PRIDOBIVANJE DOBIČKOV
Termin ”likvidnost” pove, kako hitro kroži denar med transakcijo. Za vas kot investitorja to pove, kako hitro se lahko sredstvo kupi ali proda. Manjša kot je likvidnost sredstva, težje vam ga bo hitro prodati. Sredstva z majhno likvidnostjo so lahko grožnja vašemu portfelju, če jih imate veliko in če njihova cena pade.
Le v redkih primerih lahko le ena podkategorija vpliva na ceno sredstva. Ponavadi jih je vsaj nekaj, ki delujejo skupaj in ravno zaradi tega investiranje ni tako enostavno. Poleg tega imajo lahko različne vrste tveganja različno velik vpliv na splošno ceno sredstev, odvisno od določenega vrednostnega papirja. V primeru nafte so odločitve kartela OPEC veliko pomembnejše za končno tržno ceno surove nafte kot finančni izkazi privatnih podjetij, ki so vključena v njeno črpanje. Ponovno lahko razpršitev igra pomembno vlogo pri blaženju tveganja. Predstavili bomo še en koncept, ki se imenuje ”standardni odklon”. S tem pojmom opisujemo razliko med pričakovano in dejansko donosnostjo naložbe. Obstaja pozitivna povezava med standardnim odklonom in tveganjem, kar pomeni, da z rastjo razpršitve med pričakovanji in realnostjo glede donosov, raste tudi tveganje. Vendar pa je standardni odklon tudi zelo dober pokazatelj vsesplošnega zdravja investicijskega portfelja, saj nam lahko da povratno informacijo, ali je bil portfelj zgrajen na trajnostni način. Če raste, pa nam to pove, da je čas za popravke v svežnju sredstev in vrednostnih papirjev, ki jih imate. Vendar pa niti standardni odklon ne sporoča vseh vrst informacij, saj prikazuje le dinamiko cen. Se nadaljuje…

Vir: OneAcademy – LEVEL 1

Uvod v finance -3. del

Uvod v finance – 3.del

OSTANITE OBVEŠČENI

Ena pomembnejših lastnosti uspešnega investitorja je seveda, da pozna osnove. Vendar pa to, da je zelo dobro podučen na področju financ in da ima podrobno znanje o različnih trgih, ne bo nič pomenilo, če ne bo ostal obveščen tako o trenutnih dogodkih v novicah kot o širšem kontekstu, znotraj katerega se ti dogodki zgodijo. Kot investitor morate vsakodnevno spremljati dogajanje ter tako ostati v stiku z okoljem, ki vas obdaja, saj lahko nenadne spremembe, ki se neredko zgodijo, škodujejo vašemu portfelju ali pa mu koristijo.
Kot investitor, ki si zastavi določene cilje in načrtuje v naprej, morate biti pripravljeni na daljša obdobja pretresov. Ti se lahko zgodijo tako na posameznem trgu ali posameznih sredstvih (le poglejte cene nafte, ki so okoli dve leti padale), kot tudi globalno (kot finančna kriza). Glavna značilnost uspešnega investicijskega načrta, ki bi ga investitor moral vedno imeti v mislih, je njegova sposobnost, da ohranja pozitivne donose v vseh situacijah. Vendar pa se bo to težko zgodilo, če ne spremljate stalno novic. Spremljanje trenutnih dogodkov je eden redkih načinov, da dosežete potrebno fleksibilnosti za hitre spremembe portfelja, kar je lahko ključno za ohranjanje njegove profitabilnosti. Poudarili smo, da impulzivno sprejemanje odločitev lahko škodi portfelju, ampak to ne pomeni, da hitre reakcije niso zaželene. Biti hiter v odločitvah lahko reši vaš portfelj, kar gledano širše, lahko pomeni rešitev vaših pokojninskih prihrankov ali sposobnosti investiranja v prihodnosti.

SPODBUDITE SE, DA BOSTE ZAČELI VARČEVATI

Da bi začeli nekaj početi, še posebej, ko govorimo o kreativnem, dolgoročnem dejanju, kot sta varčevanje in investiranje, se morate spodbuditi. Poleg tega boste na ta način ostali na dobri poti daljša obdobja. To, da si postavite prave motive in ste pošteni do sebe, lahko odloči o uspehu in neuspehu vašega prizadevanja. Še eno stvar je potrebno imeti v mislih – umetnost investiranja ne leži le na znanju, spremljanju novic in izračunu. Uspeh leži tudi v razvijanju in ohranjanju mehkih spretnosti in ena zelo pomembnih je motivacija. Vendar pa vam motivacija sama po sebi ne bo pomagala na poti k vašim ciljem. Prav tako morate ohranjati potrebno disciplino, da sledite ciljem, ki jih hočete doseči in se tudi pazljivo pripraviti na njih.


Morda se sliši nenavadno govoriti o motivaciji v kontekstu investicij. Vendar pa je potrebna vsaj določena količina živcev in potrpljenja, da razvijete spretnosti, ki so potrebne za ustvarjanje portfelja sredstev, pravzaprav da se ga zgradi, in čakanje, da se rezultati pojavijo. To pa je še ena stvar, ki jo je potrebno vzeti v obzir – v večini primerov rezultati portfeljev ne bodo takoj vidni. Kot smo prej omenili, cene sredstev nihajo in obstaja več dejavnikov, ki nanje vplivajo. Tako je nespametno pričakovati, da boste takoj obogateli. Investiranje ni dejanje, temveč proces, zato lahko traja več let, celo desetletij, da se želeni rezultati materializirajo.
To pa nas pripelje do naslednje točke. Če hoče investitor doseči rezultate, mora najprej postaviti cilje in narediti natančne načrte, kako jih bo dosegel. ”Sreča”, tudi če kdo verjame, da obstaja, ni nekaj, na kar bi računal profesionalni investitor. Poleg tega obstaja veliko drugih ljudi, ki zaupajo ”sreči” glede svojih investicijskih odločitev. In nihče ne more zagotoviti, da ne bo to njihov ”srečni” dan in ne vaš.
Verjetno zdaj bolj jasno vidite, kako zelo pomembno vlogo dejansko igrata potrpežljivost in motivacija v svetu investiranja. Z osredotočenostjo in sledenju pazljivo napisanemu načrtu korak za korakom in dan za dnem, vam vaša marljivost lahko prinese dobičke, h katerim stremite. Vendar pa načrtovanje in osredotočenost nista smernici, ki se jima zlahka sledi. Dejansko mnogo ljudi ne ustvari zelo dobrih načrtov ali pa jim manjka vztrajnost, da jih skozi čas izvršijo. To pa je eden glavnih razlogov za investicijski polom.
Vendar pa postavitev in sledenje ciljem ne pomeni zgolj ustvariti en velik življenjski cilj – na primer varčevanje za pokojnino ali zaščita svojih sredstev pred inflacijo -, ki mu boste sledili tekom svoje kariere investitorja. Načrt mora biti vedno razdeljen na manjše cilje, ki vodijo do večjih in morajo biti merljivi. Če ne boste postavili natančnih meril, po katerih boste merili rezultate svojih prizadevanj, bodo vaše investicije kot strel v temo. Vedno skušajte primerjati rezultate z želenim izidom, saj sta merjenje in primerjanje instrumenta, saj nudita pomembne povratne informacije za nadaljnje potrebne korake, ki jih boste morali narediti, da boste izboljšali ali popravili svoje načrte.


Merila so zelo pomembna za uspeh. Prav tako pa so zelo pomembne omejitve vaših investicijskih dejavnosti. Te morate vključiti v svoj načrt in morajo delovati kot protiutež izidom, ki jih pričakujete. To pomeni, da če opazite zelo dobičkonosno sredstvo, ki ponuja izjemno visoke donose, vas bodo omejitve, ki ste jih predhodno določili v vaši investiciji, ustavile ali vas opozorile na preinvestiranje. Poglejmo dejanski primer. Prej smo govorili o tržnih mehurčkih. Nobeno področje gospodarstva ni zaščiteno pred njimi, tako da vam investiranje izven stanovanjskega trga ne jamči, da ne boste sodelovali v nastajanju mehurčka. Zapomnite si, da vedno, ko mehurček nastaja, vam bodo netrajnostna sredstva prinašala visoke donose … vsaj nekaj časa. Vendar pa slej ko prej vsak tržni mehurček poči in investicije se po padcu cene sredstva pokažejo kot zapravljene. Tu vstopijo v igro investicijske omejitve.

Te omejitve naj bi vam preprečile, da vložite ves svoj denar ali velik del denarja v sredstvo, ki morda ni stabilno. Brez njih vas bo morda zvabilo v netrajnostne dejavnosti, ki lahko na dolgi rok povzročijo zelo negativne učinke na vaše načrte.

VZDRŽITE SE PANIKE

Kljub temu, da naj bi bilo globalno gospodarstvo v procesu obnavljanja, lahko različni dogodki igrajo ključno vlogo na razpoloženje tržnih udeležencev – tako na pozitiven kot negativen način. Spremembe politične moči v državi, škandali, povezani z velikimi korporacijami in celo meteorološke nepravilnosti lahko vplivajo na vrednost mnogo sredstev blagovne menjave. Vendar po navadi trenutni dogodki ne igrajo vloge pri določanju cen na dolgi rok. To je posledica tega, da igralci na trgu močno odreagirajo na novice.
Oglejmo si poseben primer Applovega nekdanjega glavnega izvršnega direktorja, Steva Jobsa. 11. oktobra leta 2011, ko je novica o njegovi smrti za rakom dosegla trg, so delnice podjetja skoraj takoj izgubile 5 % v Frankfurtu. Kljub temu pa ta tragični dogodek ni pomembneje vplival na ceno. Dejansko je bila cena tri leta kasneje 115,96 $ na delnico, kar pomeni povečanje za skoraj 130 %. Obstaja še veliko takšnih primerov, kot npr. atentat na predsednika Kennedyja ali Brexit (izstop UK iz EU), kot primer nedavnega političnega dogodka. Kot investitor morate spremljati novice, še posebej zaradi takšnih večjih dogodkov. Kljub temu pa skušajte ne skrbeti, saj je njihov vpliv ponavadi časovno omejen. Prav tako se že v naprej pripravite na morebitno večjo spremembo – kot smo že prej omenili, naredite vse, kar lahko, da razpršite svoj portfelj.

GLAVNE GROŽNJE

Res da se ponavadi tragedije v novicah ne izkažejo za večjo grožnjo za investitorjev portfelj, se pa včasih zgodi, da se negativni dogodki ne poležejo tako hitro. Finančni mehurčki so zelo dober primer, saj prav zaradi političnega odziva na njih, lahko njihov učinek na trg traja dolgo časa. Včasih se lahko politična kriza konča kot radikalna sprememba celotnega političnega sistema, kar definitivno močno vpliva na udeležence na trgu. Kako ukrepati, pa že veste – vaš portfelj mora biti razpršen. Se nadaljuje…

Vir: OneAcademy – LEVEL 1

Uvod v finance -2.del

Uvod v finance – 2.del

NAČRTOVANJE VAŠIH FINANC

Zavedati se je treba, da pri investiranju ni nobenih garancij. Stopimo torej korak nazaj in si oglejmo osnove financiranja. Prva lekcija za vsakega investitorja je, da mora razumeti vsaj osnovne principe, če hoče doseči kakršen koli pomemben uspeh glede svojih ciljev. Res je, da obstajajo različne finančne institucije, kamor lahko ljudje vložijo svoj denar in tudi izbira sredstev za trgovanje je velika. Vendar pa brez osnov financ in investiranja nihče ne more slediti svojim ciljem, saj nima predstave, kako trgi in različni tipi sredstev delujejo.

MOŽNOSTI INVESTIRANJA

Kot smo omenili, obstaja na trgih širok spekter možnosti za investiranje za ljudi, ki hočejo zaščititi svojo kupno moč in vrednost svojih prihrankov. Tu bomo predstavili takšne alternative po kategorijah.
Ta delitev po kategorijah izgleda sicer enostavna, vendar pa ne daje potrebnega znanja investitorju, saj ne prikazuje obnašanja trga različnih institucij, ki jih tu omenjamo, niti ne kaže dejanskih razlik med institucijami s stališča posameznika, ki hoče zaščititi svojo vrednost. Da bi obogatili sliko bogastva investicijskega sveta, je tu še ena delitev, ki na enostaven način predstavlja možnosti za investiranje zgolj v blago.
Zavedati se je treba, da je izredno pomembno imeti vsaj osnovni nivo razumevanja investicij, da ohranite svoje vire osredotočene na področja in cilje, ki jih hočete doseči. To je potrebno tudi v primeru, ko izberete svetovalca za osebne investicije ali pa se odločite investirati svoje prihranke v sklad, ki vam sčasoma prinese določen nivo donosa. To nas pripelje do enega ključnih delov investiranja – kam torej vložiti svoj denar?
Poleg tega, da posameznik ve, da obstaja veliko število možnosti za investiranje, se mora zavedati, da nekateri trgi zahtevajo višji nivo znanja in izkušenj investitorja. Eden takih primerov je mednarodni trg denarja, poznan tudi kot trg forex. Osnovna pravila, ki ga usmerjajo, izgledajo presenetljivo enostavna za razumeti, vendar pa so zgolj površinska. Pod njimi leži nujno vsakodnevno sledenje ogromnim količinam informacij in poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na ceno valute v mnogo državah, saj vrednost neke valute ni določena le v odnosu do ene druge valute. Poleg tega mora posameznik veliko vedeti o političnih okoljih, grožnjah in tistih, ki odločajo (kot npr. centralne banke) v vsaj vseh pomembnih valutah. Zaradi vsega tega je to zelo težek trg za investiranje, še posebej za neizkušenega investitorja, ki pogosto nima dovolj časa, da bi sledil dnevnim spremembam vseh spremenljivk, ki določajo nihanje trga forex.
Zaradi tega ni priporočljivo začeti že na začetku investirati v trg forex ali zgolj v ta trg. To zadnje je lahko zelo dober princip usmeritve na področju varčevanja in investicij – posameznik naj razprši svoje investicije, kolikor le lahko. To pomeni, da bi moral investirati svoje prihranke v širok spekter sredstev, tako da v primeru, da vrednost enega pade (v tem primeru imate izgubo), vas bodo drugi ohranili v ravnotežju ali vam celo prinesli dobiček. Se spomnite mehurčka na stanovanjskem trgu, ki smo ga opisali nekaj strani nazaj? Če bi skladi vložili svoj denar v večje število različnih sredstev, bi se lahko ubranili pred groznimi izgubami, ki so jih doletele (ali glede na to, kako slaba je situacija resnično bila, bi lahko vsaj zmanjšali svoje izgube). Glede na to, da so bili oni poznavalci in strokovnjaki, katerim je celotni narod zaupal denar v skrbno ravnanje, bi morali bolje ravnati, kaj ne? Da, morali bi vedeti. Vendar pa ni vedno tako enostavno predvideti, kdaj bo gospodarstvo padlo v recesijo, ki lahko dejansko izbriše celotno vrednost prihrankov večine ljudi. Zato poglejmo zdaj na kratko ta fenomen.

GOSPODARSKA NIHANJA

Kot verjetno vsak ve, saj smo mnogi to tudi izkusili, ima gospodarstvo redko stabilen nivo rasti. Nekatera leta so dobra (npr. gospodarstvo glede na BDP strmo raste), medtem ko v ostalih obdobjih pada. Trajanje slabih obdobij je odvisno od mnogo dejavnikov. Nekateri izmed njih lahko vključujejo:
❖ celotno velikost gospodarstva in koliko se je skrčilo; ❖ ali je bila recesija ustvarjena znotraj njega (kot je bilo v primeru Združenih držav Amerike med Veliko recesijo) ali pa je prišla od zunaj: ❖ koliko je gospodarstvo odvisno od drugih gospodarstev v smislu vrednosti valute, uvoza in izvoza; ❖ ali je gospodarstvo odvisno v veliki meri od izvoza le ene ali več dobrin (kot mnoge arabske države, ki so močno odvisne od izvoza nafte. Časi so bili za njih zelo ugodni, ko je cena nafte dosegla 100 dolarjev na sodček. Ko pa je cena padla na le 30 dolarjev na sodček, je mnogo naftnih izvoznic doživelo finančne težave in nekatere od njih so morale uporabiti določeno količino svojih denarnih rezerv v ameriških dolarjih.) ❖ Splošno pravilo je, da v času stabilne gospodarske rasti mnogo ljudi skuša izkoristiti dobre čase, kolikor le lahko. Na primer, ko gre cena nekega sredstva gor, verjetno mnogi skušajo investirati vanj, da bi želi dobičke njegove rasti. Povedano drugače, rast cen privabi mnoge novince. To samo po sebi ni nič slabega. Vendar pa, kadar rast cene ni določena s tržnimi silami, temveč z zunanjimi dejavniki (kot so vladne politike, intervencija centralne banke ali prevelik padec obrestnih mer), kar se večinoma zgodi, njihova privlačnost do določenega sredstva ni koristna za gospodarstvo. Kar se zgodi, imenujemo »preinvestiranje« – overinvestment). Tako kot so oblaki prahu v vesolju prostor, kjer se rojevajo nove zvezde (takšne oblake lahko poimenujemo »zvezdni inkubatorji«), obdobja preinvestiranja ustvarijo negativni izid za gospodarstvo – v času takšnih obdobij se rojevajo mehurčki.

Z MEHURČKI DO ZLOMA

Kot ste morda že ugotovili, niso mehurčki in zlomi značilni le za gospodarstvo kot celoto (to je na makroravni), temveč tudi za določene trge. Eden prvih trgov, ki ponavadi prvi izkusi tvorbo in pok mehurčka, je trg delnic. Obstaja dejansko na stotine primerov mehurčkov in zlomov na trgu delnic skozi skoraj celotno zgodovino takšnega/tega organiziranega načina trgovanja. Med prvimi opaznimi je bil tako imenovani ”Tulipmania” na Nizozemskem v 17. stoletju. V času te krize je en tulipan lahko stal večkratno mesečno plačo izkušenega umetnika, ampak ko je dosegel ta vrhunec, je mehurček v začetku februarja 1637 počil in v zgolj nekaj dneh je cena tulipana padla za več kot 12-krat.
Bolj poznan primer mehurčka na trgu delnic je zloglasna Velika kriza ”Great Depression” s prve polovice 20. stoletja. Po obdobju zelo dobrega gospodarskega delovanja, znanega kot ”Roaring Twenties” (rjoveča dvajseta), se je nenadoma trg delnic zlomil. To je bil eden najbolj bolečih dogodkov, ki jih je globalno gospodarstvo kadar koli izkusilo do današnjih dni in Združene države Amerike so potrebovale več kot petnajst let, da so se začele obnavljati. To se je zgodilo po koncu druge svetovne vojne, kateri je sledilo obdobje rahle liberalizacije gospodarstva, kar je omogočilo trgom, da popravijo napake, ki so vodile v začetek krize. V obdobju med oktobrom leta 1929, ko se je trg delnic v Združenih državah Amerike zlomil na Črni torek, in letom 1946, je federalna vlada Združenih držav (sama) zapravila ogromne vsote denarja in izvedla številne programe za obnovo gospodarstva, vendar neuspešno. Čeprav velika kriza ni bila edina v zgodovini ameriškega gospodarstva 20. stoletja – bilo je še več kot deset drugih kriz različnih dolžin in moči po njej – so bili njeni učinki tako razširjeni in uničujoči po vsem svetu, da je postala sinonim za zmožnost trga delnic, da izbriše bogastvo. Očitno se politiki in finančne avtoritete niso nič naučili iz Velike krize, saj je ob koncu prvega desetletja 21. stoletja počil še en mehurček in povzročil gospodarske pretrese. Zlom stanovanjskega trga v Združenih državah Amerike je povzročil to, kar zdaj poznamo kot Veliko recesijo, ki smo jo že obravnavali.
Glede na opisane primere bi morda kdo sklepal, da so trgi delnic predvsem vir težav. To bi bila nepravilna sodba, saj imajo pomembno vlogo na svobodnih trgih. Je naslednja recesija neizogibna? Verjetno kratkoročno ne, jo pa zagotovo lahko pričakujemo enkrat v prihodnosti.

Tu je nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali ostati na površju, ko pride:

IZOGIBAJTE SE ZADOLŽEVANJU
Samo poglejte, kaj je visoko zadolževanje naredilo grškemu gospodarstvu, in pomislite, kaj lahko to naredi vašemu osebnemu proračunu. Kreditne kartice in ostale oblike kreditnih instrumentov prav tako niso dobra izbira, saj njihovi stroški rastejo in noben investitor ne želi tvegati, da se plačila povečujejo v obliki obrestnih mer v času negotovosti. Modra odločitev je, da skušate zmanjšati ali odplačati vse dolgove, vključno s hipoteko, kar vam lahko mnogo trenutno brezdomnih Američanov predlaga po poku stanovanjskega mehurčka.

OBDRŽITE PRIHRANKE
Ni potrebno investirati vseh svojih prihrankov. Skušajte imeti vsaj določeno vsoto privarčevanega denarja na razpolago. To pa zato, ker so dividende od investicij redko takoj na razpolago, pogosteje pridejo po določenem obdobju. Potrebujete pa tudi zelo likvidne oblike prihrankov – to so prihranki, ki jih lahko uporabite za nakup blaga in storitev zdaj.

POMISLITE NA ALTERNATIVNE INVESTICIJE
Povedali smo, da v času nemirov situacija izgleda zelo slabo na finančnih trgih. Vendar pa se ponavadi ne zrušijo vsa sredstva v času krize. Poiskati morate tiste, ki rastejo in razpršite investicije v njih.

NAUČITE SE NEKAJ NOVEGA
Če znate zgolj prodajati hiše, vam bo ta vaša sposobnost verjetno prinesla zelo nizek dohodek, če bo stanovanjski trg padal. Zato si morate pridobiti nova znanja, ki jih lahko ”prodate” na trgu.
A kako naj vemo, kateri nasvet je pravi? Kot prvo moramo poudariti, da se recesije ne razlikujejo kaj dosti med seboj. To je še posebej res za stanovanjski trg, kar kaže indeks Skyscraper2. Skladno z njim postavitev najvišje stavbe v Združenih državah napoveduje recesijo, saj stanovanjski mehurček že raste in bo slej ko prej počil. To se ni zgodilo le v času Velike recesije – zgodilo se je že večkrat tekom 20. stoletja. Nekaj točk, ki jih moramo imeti v mislih:

NI NUJNO, DA VAS BO MEHURČEK PRIZADEL
Morate se zgolj izogibati problematičnim sektorjem gospodarstva z razpršitvijo investicij. In kako se jim ogniti?

2 Skyscraper index (skyscraper effect) – nebotičniški indeks ali nebotišniški učinek je gospodarski pokazatelj, ki povezuje gradnjo najvišjih nebotičnikov na svetu s skorajšnjim začetkom gospodarske krize.

NE SLEDITE MNOŽICI
Kot smo povedali, lahko mehurček nastane, ko mnogo ljudi vstopi na trg in skuša profitirati iz uspešnosti sektorja (ali iz posameznega sredstva). Ko se to zgodi, ne sledite množici. Zelo verjetno je, da vam bo to prineslo gospodarsko opustošenje, ko se boste ujeli v naslednji mehurček. Priložnosti za investicije vedno obstajajo in ni potrebno ujeti tistega sredstva, ki najbolj raste – poiščite tiste, ki trajnostno rastejo skozi daljša obdobja.

SKUŠAJTE OSTATI MIRNI
Ko poči mehurček, je najslabše paničariti. Tudi če nekateri deli vašega portfelja trpijo zaradi padca cen sredstva, mora investitor skušati ostati miren in sprejeti trezne odločitve. Situacija, v kateri ste, morda le ni tako slaba, vendar pa morate znati oceniti svojo izgubo splošen položaj brez sprejetja pretiranih ukrepov, ki se lahko izkažejo za neugodne, če ste jih sprejeli v paniki.
V kasnejših delih tega tečaja vam bomo predstavili instrumente, s katerimi lahko ocenite uspešnost sredstva v vašem portfelju. Za zdaj je dovolj vedeti, da ne delujte impulzivno. Se nadaljuje…

Vir: OneAcademy LEVEL 1

Evropska centralna banka

Pogled v bančni sistem

Ko govorimo o bankah, bomo naredili korak nazaj in postavili v ospredje delovanje in moč sistema kot celote, da bi za investitorja predstavili bolj skladen in jasen pogled nanj. Imeti takšno znanje je ključnega pomena, saj je vloga bančnega sektorja za celotno gospodarstvo in procesov, ki pogosto tečejo v ozadju, ogromna in brez njega so pogosto aktivnosti posameznega investitorja kot strel v temo.

FINANČNI POSREDNIKI

V trenutnem bančnem sistemu imajo komercialne banke vsaj dve pomembni funkciji. Po eni strani se uporabljajo kot depozitne banke, kamor ljudje in inštitucije položijo svoj denar na vloge, z namenom, da bo varno shranjen in da dobijo plačilo v obliki obresti. Zgodovinsko gledano so bile depozitne banke popolnoma ločene enote in ne le, da niso plačevale obresti na vloge, temveč so svojim strankam zaračunale za varno hrambo. Po drugi strani komercialne banke usmerjajo sredstva od kreditodajalcev k kreditojemalcem v gospodarstvu. To je zelo pomembna funkcija, saj omogoča izvedbo velikih projektov, tako da omogoča, da se sredstva mnogo ljudi in institucij naenkrat investira v njih. Kadar do tega ne pride kot posledica umetno znižanih obrestih mer, ponavadi vse stranke v procesu s tem pridobijo:

❖ Investitorji: Investitorji pridobijo dobiček za njihove investicije v obliki obrestnih mer, ki jih izplača banka na koncu kreditnega obdobja (poznano tudi kot zapadlost), ki so ga investitorji dali banki.

❖ Posojilojemalci: Posojilojemalci so tisti, ki se obrnejo na eno posamezno institucijo, ki združuje vire kredita/kreditne vire mnogo ljudi, namesto da iščejo vse posamezne investitorje. Posojilojemalci plačajo denar za njihov kredit na glavnico (nominalna vsota kredita) v obliki obrestne mere.

❖ Banke: Banke po drugi strani tudi pridobijo. Njihov dobiček pride iz razlike med obrestno mero, po kateri dobijo kredit s strani investitorjev in obrestno mero, po kateri kreditirajo posojilojemalce.

Zaradi te vloge, ki jo igrajo, so komercialne banke poznane tudi kot ”finančni posredniki”, saj usmerjajo vire od ene skupine (investitorji) k drugi (v tem primeru posojilojemalci). Različne vrste investicijskih skladov tudi igrajo zelo podobno vlogo kot banke. Kljub temu pa je razlika med tema dvema vrstama institucij ta, da medtem ko skladi delujejo na določenem trgu ali skupini trgov, dajejo banke kredite različnim igralcem na trgu, vključno tako z institucijami kot gospodinjstvi, in vsem sektorjem gospodarstva. Zaradi tega njihova vloga kot finančnih posrednikov močno presega tisto, ki jo igrajo investicijski skladi.
Poleg tega, da služijo kot ”finančni posredniki”, so izjemno pomemben člen, ki nudi tudi širok spekter različnih storitev, pogosto povezan s plačili.

KDAJ SE BANČNI MOST ZRUŠI?

Večino časa banke igrajo vlogo posrednikov brez prekinitve. To pomeni, da dobijo denar od investitorjev in dajejo kredite posojilojemalcem, tekom tega procesa pa pridobijo iz razlike med obema. Da pa maksimizirajo svojo profitabilnost in si zagotovijo najvišjo dobičkonosnost, so banke nagnjene k temu, da dajejo kredite za daljša obdobja, saj so obresti za njih višje. Po drugi strani pa investitorji in gospodinjstva včasih raje dajo denar na vezane vloge s krajšim rokom zapadlosti. To neskladje pa samo po sebi ne bo uničujoče za trge, če bi bile banke dolžne upoštevati zgodovinsko pravilo, da hranijo 100 % prihrankov svojih vlagateljev. Vendar pa je danes stopnja rezerv precej manjša.
Na primer, v Evropski Uniji so banke dožne hraniti zgolj 1 % depozitov kot rezervo, medtem ko lahko ostalih 99 % porazdeli kot nove kredite. Na ta način ustvarijo mehurčke in dejansko nov denar, saj imajo tako kreditodajalci kot kreditojemalci sočasno zakonite pravice do iste vsote denarja. Kaj pa ta delna rezerva še pomeni? Pomeni to, da ko bo prišlo do neskladja v obrestni meri, banke ne bodo mogle izpolniti zahtev svojih kreditodajalcev in kreditojemalcev. Ko bodo kreditodajalci zahtevali svoj denar nazaj, jim ga banka ne bo mogla izplačati, saj ga je dala posojilojemalcem, ki lahko svoje dolgove odplačajo v dolgem časovnem obdobju, včasih celo čez več kot desetletje od zdaj.
Investitor mora biti vsaj seznanjen s to značilnostjo bančnega sistema. Če na kratko povzamemo, današnji delni rezervni sistem pomeni, da so kreditne institucije nagnjene k prekomerni izpostavitvi tveganju in propadu. Ponavadi se situacija, ko veliko vlagateljev in upnikov zahteva svoj denar, imenuje množični dvig sredstev. Tekom takega obdobja lahko banka hitro propade (še posebej brez pomoči vlade ali centralne banke), poleg tega pa lahko tudi sproži pok mehurčka v določenem sektorju ali sektorjih, katerega učinek smo že obravnavali. Prav tako lahko zaradi velike medsebojne povezanosti bank znotraj bančnega sistema propad ene od njih povzroči verižno reakcijo množičnih dvigov sredstev na drugih bankah in tako tudi njih izpostavi tveganju.

BANČNIŠTVO Z DELNIMI REZERVAMI

Na tem mestu se bomo malo bolj poglobili v podrobnosti bančništva z delnimi rezervami. Na kratko to pomeni, da se le del vlog hrani v banki (ali v centralni banki, kot bomo kasneje videli), medtem ko preostali del vlog komercialne banke dajo naprej v obliki kredita. V preteklosti temu ni bilo tako. Namesto tega sta obstajali dve ločeni vrsti bank – depozitne in kreditne banke. Edina naloga prvih je bila shranjevanje denarja, medtem ko druge niso prejemale vlog; namesto tega so delovale zgolj s krediti in so ustvarjale dobiček z razlikami v obrestnih merah. Vendar pa sta se obe vrsti združili in danes komercialne banke delujejo kot depozitarji in upniki.
V tem scenariju, ko banka prejme polog in da del tega pologa naprej kot kredit, medtem ko obdrži le del kot rezervo (od tu izraz ”delna rezerva”), dejansko ustvarja nov denar iz zraka. Kako je to mogoče? Na primer oseba A na banki položi na vlogo na vpogled 100 denarnih enot. Banka na drugi strani da 90 enot naprej kot kredit osebi B in obdrži le 10 enot kot rezervo. Zdaj imamo v tem majhnem sistemu 190 denarnih enot namesto zgolj 100, saj sta obe osebi sočasno lastnika omenjenih virov. Ta mehanizem se imenuje ”bančni multiplikator” in za celotni sistem medsebojno povezanih bank, preko bolj zapletenih izračunov, omogoča do 10krat več denarja kot je velikost dejanskega pologa.
To je slika, ki je še najbližja finančni realnosti današnjega sveta. Za posameznega depozitarja to pomeni, da lahko na zelo poceni in enostaven način pride do dodatnega financiranja, vendar na račun sistemskega tveganja, v katerem komercialne banke delujejo. Kot bomo videli v nadaljevanju, so zelo nagnjene k propadu, ko enkrat ne morejo izpolniti svojih obveznosti do posameznih depozitarjev in upnikov.

NISO VSE BANKE USTANOVLJENE ENAKO

Kar ste ravnokar prebrali, še posebej velja za komercialne banke, ki delujejo kot kreditne in depotne institucije. Vendar pa obstaja še ena vrsta bank – investicijske banke. Te večinoma služijo kot posredniki med upniki in posojilojemalci v gospodarstvu in ne prejemajo pologov. Namesto tega je njihov glavni – in včasih edini – vir dohodka povezan z dobičkom, ki ga ustvarijo z razliko med obrestno mero, po kateri prejmejo kredite, in obrestno mero, po kateri posojajo denar na trgih.
Vendar pa investicijske banke ne sodelujejo le v posredovanju. Pogosto so tudi del pogodb, ki se tičejo združitev in prevzemov med podjetji. Prav tako lajšajo trgovanje z različnimi tržnimi instrumenti (kot so naftni derivati/finančni instrumenti s stalnim donosom, npr. obveznice) in tudi nudijo svetovalne storitve, ko pride do poslovnih pogodb med drugimi institucijami.

Kot je to v primeru komercialnih bank, so tudi investicijske banke nagnjene k prekomerni izpostavitvi tveganju, ki je povezano z razliko v zapadlosti kreditov, s katerimi upravljajo, kljub temu, da so drugače regulirani.
Dejstvo, da investicijske banke delujejo na drugačen način kot komercialne banke, še ne pomeni, da se slednje ne poslužujejo investicij ali svetovalnih storitev. Dejansko velja ravno nasprotno, saj največje banke nudijo široko paleto storitev in izvajajo različne aktivnosti, vključno z investiranjem. Poleg tega imajo komercialne banke zelo raznolike portfelje z namenom, da se zaščitijo pred tržnim tveganjem (kar ni isto kot zaščititi se pred sistematskim tveganjem, kar bomo videli v nadaljevanju).

TVEGANJA, POVEZANA Z BANKAMI

Današnji bančni sistem izgleda kot hiša iz kart – če bo ena institucija padla, je zelo velika verjetnost, da ji bodo sledile tudi ostale. To je zaradi različnih razlogov, ki jih bomo zdaj raziskali:
❖ Širjenje panike : Prej smo omenili dogodek, ki se mu reče množično dvigovanje sredstev (bank run). Po definiciji gre za pojav, ko mnogo ljudi dvigne svoje prihranke s finančnih institucij. V preteklosti so depozitne banke vzdržale takšne dogodke pred ”izumom” delnega rezervnega bančništva. Danes lahko le redke finančne institucije preživijo množično dvigovanje sredstev brez pomoči centralne banke ali vlade. Vendar pa rešenje ene banke vodi v zelo neprijetne posledice, saj tudi ostale banke ravnajo tvegano vedoč, da jih bodo rešili. V ekonomiji in financah je to poznano kot ”moralni hazard” in vlade morajo biti s tem zelo pazljive. Kljub temu pa so bile mnoge finančne institucije rešene po Veliki recesiji. Ne le banke – celo države v Evropski uniji so bile rešene. To bo brez dvoma še nadalje povečalo tveganja zaradi neprimernega ravnanja finančnih institucij in vlad v prihodnosti. Vendar pa panika ni omejena zgolj na eno finančno institucijo. To pomeni, da če bankrotira ena banka, bodo tudi ljudje, ki imajo svoje vloge v drugih bankah, bolj previdni. Včasih začnejo dvigovati svoja sredstva in tudi vloge. Tako lahko problem ene banke sproži splošno izgubo zaupanja v finančni sistem.

❖ Sredstva v lasti banke: Nizka stopnja zaupanja prebivalstva ni edini razlog, da banke na splošno trpijo v enaki meri, ko pride do krize. Drugi razlog je celotna struktura njihove izpostavljenosti tveganju. Banke investirajo v širok spekter sredstev, da imajo raznolike portfelje. Torej, če le en sektor gospodarstva pade, lahko to izpostavi vse banke sistemskemu tveganju. Poleg tega imajo ponavadi banke v lasti finančne instrumente, ki so jih izdale druge finančne institucije (vključno z drugimi bankami). Tako lahko več delov njihovega portfelja izgubi svojo vrednost v primeru težavnih sektorjev v gospodarstvu, ta težava pa lahko vodi v nadaljnji padec vrednosti sredstev, ki jih imajo v lasti, kot posledica izgube vrednosti obveznic in drugih dolžniških instrumentov, ki so jih izdala podjetja.

VIR: OneAcademy – LEVEL 1

Osnove financ - 1 del

Uvod v finance – 1.del

VLOGA INVESTICIJ V GOSPODARSTVU PO KRIZI

Po večini so vsa razvita gospodarstva močno trpela na začetku tega desetletja, ko so se posledice Velike Recesije, ki se je začela okoli leta 2008 (odvisno od države – prve so jih občutile Združene države Amerike, sledile pa so različne članice Evropske Unije in preostali del sveta). Danes, skoraj desetletje kasneje, si je večina držav uspela povrniti nivo rasti, kakršno so imele pred krizo, merjeno z indikatorjem BDP (bruto domači proizvod). Kljub temu pa je niso odnesle brez globokih brazgotin od recesije, ki je bila najhujša v več kot šestdesetih letih, saj je globoko vplivala na skoraj vsak sektor gospodarstva v razvitem svetu in tako zahtevala od vlad in predstavnikov privatnega sektorja po vsem svetu, da se odzovejo nanjo na praktično popolnoma nov način. Finančni sektor je bil zaradi krize v še posebej slabem stanju. Toda kako je do nje sploh prišlo in ali bi se tej Veliki Recesiji lahko ognili?
Po mnenju mnogih strokovnjakov pokanje različnih mehurčkov v finančnem sektorju ne kaže zgolj na prvo stopnjo krize – ta se je že začela z razvojem teh mehurčkov. Toda ne glede na to, ali posameznik gleda na njihovo pokanje kot na sredstvo, ki omogoča svobodnim trgom, da popravijo podjetniške napake, ali kot na grozen pojav, po katerem gospodarstvo pade v recesijo, ne moremo zanikati, da je ta zadnja kriza povzročila globoke negativne posledice na finančni položaj skoraj vsakogar – od vlad navzdol do posameznikov, ki se trudijo na najboljši način živeti svoje življenje in prihraniti kolikor morejo.
Tudi profesionalnim investitorjem ni bilo prizaneseno. Tisti, ki so vložili denar v napačna sredstva, so bili močno kaznovani, ko je mehurček na tem trgu počil. In tu je prva lekcija: posameznik mora stremeti k temu, da čimbolj razprši sredstva, v katera investira. Stanovanjski trg je v zadnjih letih hitro rastel in izgledalo je, da bo to trajalo za vedno, zato le malo ljudi ni investiralo vanj. Tisti, ki so, so doživeli hude posledice. Torej, posameznik ne sme hraniti vseh svojih jajc v eni košari v odnosu do finančnih inštrumentov. In če pogledate okoli sebe, boste opazili, da so možnosti za investicije skoraj neskončne – od vladnih obveznic, delnic, blaga, inštrumentov forexa (tuje valute), zlata,… in celo kriptovalut.

KAJ SO VLADE STORILE V BOJU PROTI VELIKI RECESIJI

Kot smo že prej omenili, se je vrsta dogodkov, ki jih zdaj imenujemo Velika recesija, začela leta 2007 v Združenih državah Amerike in dosegla ostala razvita gospodarstva po vsem svetu v manj kot enem letu. Prvi opazen in celo glavni dogodek na poti krize je bil padec finančne institucije Lehman Brothers, ki je sprožil ostale dogodke. Večinoma so vlade – z izjemo Islandije, ki je pustila privatne banke, da padejo – skušale z različnimi ukrepi omejiti učinke rastoče krize, z različno stopnjo uspeha. Predstavljen je bil koncept reševanja – finančna pomoč za finančne institucije v krizi ali celo države, kot je bil primer Grčije, ki še vedno dobiva pomoč Trojke (Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska Unija). Za države, kot je Kitajska, je bilo pomembno, da je tempo gospodarske rasti videti stabilen, zato je vlada namenila velike količine denarja za dokončanje infrastrukturnih projektov. Podobno je bilo na Japonskem. Ko je bilo videti, da je mnogo privatnih bank blizu plačilne nesposobnosti, saj so jim sredstva hitro pojenjala, so jim mnoge vlade dale finančno pomoč, da bi preprečile, da bi se cela ”hiša kart” podrla – domino efekt.
Da bi spodbudile gospodarsko rast, so centralne banke povsod po svetu predstavile izjemne ukrepe. Glavne obrestne mere so znižali na negativno področje, medtem ko so tiskarski stroji Federal reserve Bank Združenih držav Amerike (FED)1 in Evropske centralne banke delali brez prekinitev. To se ni delalo le z namenom, da bi imeli več denarja na razpolago in da bi ohranili nivo inflacije, kar so komaj uspeli, temveč tudi zato, da so ustvarili videz stabilnega povpraševanja po vladnih obveznicah, katerih nivo dobička je močno padel.

KAJ PA POSAMEZNI INVESTITOR?

Torej, če ste investirali v državne obveznice in v stanovanjski trg (ali ste dali del svojih prihrankov v sklade, ki investirajo v tovrstna sredstva), so bili vaši donosi v najboljšem primeru nizki ali pa negativni – v primeru izgube. Glede na to, da je do takšne recesije že enkrat prišlo in lahko pride ponovno, kaj naj stori posamezni investitor, ki je izgubil del svojih prihrankov ali celo vse med zadnjim finančnim polomom? Kot smo omenili zgoraj, obstaja široka paleta finančnih inštrumentov, v katere lahko posameznik investira. Vladne obveznice so izgledale kot dobra možnost, dokler niso prenehale biti take. Druga sredstva pa so ostala stabilna. Eno takšnih je zlato.
Večino človeške zgodovine je bilo zlato enako denarju, medtem ko so potrdila, ki so jih izdali bankirji, služila zgolj kot nadomestilo za zlato. Po konferenci v Bretton-Woodsu po drugi svetovni vojni, je bila košarica svetovnih valut vezana na ameriški dolar, medtem ko je bil dolar vezan na zlato. Vendar pa je leta 1971 ameriški predsednik Richard Nixon ukinil zlati standard in s tem prekinil vezavo dolarja na zlato (učinkovito končal denominacijo dolarjev v zlato). Od takrat dalje monetarni sistem sveta ni na nikakršen način več vezan na zlato in dolarji so postali fiduciarno sredstvo, kar pomeni denar, nevezan na kakršnokoli oprijemljivo sredstvo ali blago. Kljub temu je dolar zelo pomembna valuta, saj služi kot ”rezervna valuta” sveta, v katerih je izvedena večina transakcij. Če hočete kupiti nafto, bi to storili z dolarji; če hoče malezijski kmet kupiti novo nemško vozilo, distributer, ki ga pripelje v Malezijo, zanj skoraj gotovo plača v dolarjih.
Monetarna nestabilnost na kratki rok, kot je bilo to v primeru velike recesije, je že sama po sebi dovolj grozna, vendar pa lahko monetarna nestabilnost traja tudi daljša časovna obdobja. Takšen je primer dolarja, ki že vse od ustanovitve FED kot centralne banke sredi prvega desetletja dvajsetega stoletja izgublja velike količine kupne moči. Nadalje ta padec njegove vrednosti vpliva na celotno globalno gospodarstvo, glede na to, da je dolar rezervna valuta. Prav tako moramo imeti v mislih, da sta prejšnji skoraj dve desetletji bili obdobje neravnotežja tudi za dolar. Po stabilni rasti ameriškega gospodarstva po letu 1980, je novo stoletje prineslo že dve krizi. Prva je bila milejša – ko je počil mehurček dot.com leta 2001, kar je vodilo v neuspeh mnogo IT start-upov, medtem ko so preostalim sredstva padla. Druga pa je bila velika. To je bila Velika recesija, ki smo jo že obdelali.
Odgovor FED-a v obeh primerih je bil enostaven – natisniti več denarja in zmanjšati obrestne mere. Na ta način centralna banka še nadalje oslabi valuto, kar pomeni, da kupna moč dolarja še bolj pade, tudi v primerjavi s košarico ostalih valut. Tu pa je še en negativen učinek. To je rast vladnega dolga Združenih držav Amerike, saj gre velika količina novonatisnjenih dolarjev za nakup vladnih obveznic. Vsak, ki je kdaj vodil gospodinjstvo, zagotovo ve, da dodatno zadolževanje ni prava pot do dobro delujočega proračuna; to je recept za katastrofo. Še več, izgleda, da so se mnoge vlade po svetu učile financ iz iste ”kuharske knjige”, saj skoraj brez izjeme vse centralne banke tiskajo več denarja, ki se ga po večini zapravi za nove inštrumente vladnega zadolževanja, medtem ko kupna moč posameznikov počasi (v nekaterih primerih pa precej hitro) pada.
Ali to pomeni, da ni več prostora v finančnem svetu, kjer bi posameznik lahko našel zatočišče za svojo zmanjšajočo kupno moč? Sploh ne. Nekatera sredstva ohranjajo svojo vrednost stabilno in jo skozi čas povečujejo, še posebej v primerjavi s fiduciarnimi valutami. Sredstvo s takšnimi značilnostmi je zlato. Čeprav danes naše valute niso vezane na žlahtne kovine, ljudje niso pozabili na zgodovinsko pomembnost žlahtnih kovin in jih tretirajo kot varno zatočišče v času finančnih pretresov. Takrat vrednost ostalih valut postane ali nepredvidljiva v bližnji prihodnosti ali predvidljiva, vendar napovedi kažejo na njeno zmanjševanje. Takšno je današnje stanje venezuelskega bolivarja, na primer.
Čemur smo priča danes, jasno kaže na dejstvo, da si lahko v prihodnosti zlato povrne svoj izgubljeni status valute, ali da bo vsaj ostal varna stava za investitorje, gleda na nihanja fiduciarnih sredstev. Takšna trditev je podprta s podatki – med tem ko se ameriškemu dolarju vrednost zmanjšuje, vrednost zlata stalno raste; njegova cena se je v zadnjih 27 letih podvojila neglede na geopolitične in gospodarske dogodke, ki so se v tem času odvijali po svetu.
Kljub temu pa imajo nekateri ljudje iz različnih razlogov zamero do zlata in raje vlagajo v sredstva izven območja žlahtnih kovin. Vstopite v kriptovalute. To je kategorija sredstev, ki kažejo močne znake, da lahko postanejo alternativa zlatu in prav tako ohranjajo prednosti žlahtnih kovin s stališča investitorja. Ena prvih svetovno priznanih kriptovalut je bil bitcoin, ki je vstopil na sceno pred skoraj desetimi leti, na vrhuncu Velike recesije. Od njegove predstavitve se je njegova vrednost izredno povečala; z 0,04 dolarja na skoraj 8.913 dolarjev danes (na dan 2.5.2020). Se nadaljuje…

Vir: OneAcademy Level 1 – Uvod v finance

Menjalnica ja, toda za vsako ceno?

Menjalnica ja, toda za vsako ceno? Je res najbolj pomembna?

Koliko besed, koliko polemike, koliko negativnih člankov je bilo v leto 2019 na temo OneCoin v Sloveniji?!

Je res menjalnica za menjavo v fiat valuto (se pravi evro, dolar, švicarski frank) tisti edini pokazatelj, da neka kriptovaluta ali digitalna valuta ni nateg? Nekaterim se zdi bistveno, kako se nekaj poimenuje, a na tem mestu to ne igra posebne vloge, ker ni nobeno poimenovanje še točno predpisano in uzakonjeno. Pred pojavom OneCoina je to morda res držalo. Do takrat ni bilo nobene druge kriptovalute, ki bi imela fokus na transparentnosti, sledljivosti ter uporabnosti. Nič kolikokrat povedano v okviru “naših” internih izobraževanj – javno se namreč ne smemo v Sloveniji nikjer izpostavljati, ker smo po mnenju tistih, ki imajo oz. mislijo, da še imajo škarje in platno v svojih rokah- del piramide, natega, itd. Pa smo res?? V letih 2015, 2016 je sistem res samo prodajal neko vizijo, ker razen izobraževalnih paketov ni bilo še drugega. Tudi imenoval se ni tako, a to sedaj ni več pomembno. Ne poznam zgodbe vse od začetka, in je niti ne rabim. ONE ekosistem združuje več delov, ki jih je potrebno poznati, da razumeš, da se ONE razlikuje od ostalih digitalnih valut.

Kako do ONE prideš, si lahko prebereš v prešnjih člankih ali pa me preprosto kontaktiraš. Danes sem se želela dotakniti tako zaželjene menjalnice. Kaj pomeni menjava v EUR? Da gremo korak nazaj. Je menjalnica res edini pokazatelj, da zadeva ni nelegalna? Ali tisto, kar ne vidimo in ne čutimo, dejansko ne obstaja? Pomislite na elektriko – ste jo kdaj že videli? Ali ste že videli internet in kako je narejen – ali ga samo uporabljate in vsa orodja, ki jih omogoča?

Kriptovalute so na trgu 10, 11 let. ONE obstaja od 2014, 2015 leta, torej 5 let. Konstantno se širi in dograjuje sistem. Je globalen, po vseh državah sveta. Katera fiat valuta je plačilno sredstvo po vseh državah na svetu?

Dejstvo je, da se je za širjenje ideje in projekta uporabil MLM (Multi Level Marketing). Kako se je ideja dejansko prijela v posamezni državi oz. kontinentu, je zelo odvisno od šolskega, političnega sistema v državi, naučenosti, znanja, razgledanosti, ozkoglednosti, itd. itd. O ljudeh, ki delajo v mrežnem marketingu ne bi izgubljala besed, predsvem o tistih, ki skačejo iz enega v drugega in še sami ne vedo, kaj pravzaprav počnejo. Definitivno želijo denar oz. provizijo, sam produkt jih pa ne zanima. Prav tako ne razumem ljudi, ki od istega človeka kupujejo različne produkte iz različnih MLM. Sploh tistih v stilu “Ej, ful dobra stvar! Moraš biti zraven! Včeraj, ne jutri. Tu se res dobro zasluži!, ipd…” Pa pojdimo nazaj k sistemu ONE.

Ideja ustanoviteljice je zagotovo odlična. Želja ljudi po hitrih zaslužkih in obogatitvi pa malo manj. Pohlep le redko narekuje sam razvoj nekega produkta, da bi bil za večino dober. Pohlep vodi v željo po zaslužku posameznika. In to bi imetniki kriptovalute, ki jo imajo veliko, tako radi dosegli. Ker se njihova ideja ne sklada z idejo ustanoviteljice, pa je za njih to postal nateg. Le malo ljudi pa spremlja bančni sistem, razvoj po svetu, razmišljanje ljudi po svetu, ki je drugačno od našega…. in ker je drugačno, nimajo prav in oni itak nič ne vedo itd…bla bla bla… Nepoučeni člani Onelife samo čakajo datum objave menjalnice! In kaj bo potem? Le malokdo pa spremlja razvoj zakonodaje in spremlja tudi medije in objave strokovnih člankov, ki govorijo o sprejemanju zakonodaje v Nemčiji, Franciji, o razvoju kriptoevra, kriptojuana na Kitajskem, itd.

Menjalnica! Kaj pomeni le ta? Tisti, ki so v kriptosvetu doma, vedo, da ko daš nekaj v menjavo tvegaš, da bo vrednost le tega padla, če bo ponudbe več kot bo povpraševanja. Jasno, kot beli dan. In to je glavno vodilo menjalnic, še posebej kriptomenjalnic po vsem svetu. Ko je nek token ali kovanec na menjalnici, ljudi več ne zanima, kaj je s projektom, ampak kaj se dogaja s ceno. To je zelo podobno kot v delniškem svetu. Malokateri ve, da je bila kriptovaluta BitCoin narejena za namen plačevanja storitev in produktov in ne za špekulacije, kar je danes žal postal. In nič več kot to. Ves čas spremljamo boj med velikimi in malimi in mali vedno zgubijo na račun velikih. Največkrat zato, ker se nočejo podučiti in hlepijo po hitrem zaslužku, brez da bi se prej kaj podučil. BitCoin je tista kriptovaluta, zaradi katere se je vse začelo, a žal je anonimna, nima KYC v blockchainu, ni transparenten in zato ga uradno težko priznajo. Treba je povedati, da se kriptovalute ne kupujejo samo preko menjalnic, ampak tudi na tako imenovanem čistem črnem trgu, kjer so popolnoma anonimne. Torej, tudi če vse menjalnice vgradijo in nadgradijo vse varnostne zahteve skladno z zakonodajo, se bo BitCoin (in tudi druge kriptovalute) dalo kupiti mimo njih. Izziv? Problem? Kakor za koga! Za finančno upravo, ki bi rada pobrala davke zagotovo, za ljudi pa prednost. Konec koncev, kdo je kriv, da zakonodajalec vedno zaostaja s svojim znanjem za tehničnimi strokovnjaki?!

Kaj lahko se zgodi, da centralne banke priznajo ONE kot uradno plačilno sredstvo. Kaj pa, če ga banke začnejo sprejemati in ne bo potrebe po menjavi v evre, zato da si boš lahko nekaj kupil? Kaj pa, če se ustanoviteljica in njen team že pogovarjajo o vsem tem, pa javnost tega še ne ve? Je to nemogoče? Ali bo to, da bi se ustanoviteljica pokazala v javnosti, kaj rešilo? Bi bil zato projekt bolj spoštovan in cenjen? Kaj bodo vsi tisti, ki danes ta projekt kritizirajo in prikazujejo v javnosti kot nateg, naredili tedaj, ko bodo spoznali, da so se motili? Se bodo opravičili vsem, ki zaradi njihove propagande niso želeli slišati koncepta? Ne bodo. Priznani švicarski strokovnjak je rekel v intervjuju, ki je javno dostopen, da 100% stoji za vizijo dr. Ruje Ignatove in da celo ima informacije, da lahko postane prva rezervna kriptovaluta.

Največja uporabnost kriptovalute ONE je spletno mesto dealshaker, ki je zaenkrat v primerjavi s sodobnimi spletnimi trgovinami, še zastarel. A nič ne de. Prepričana sem, da če je dober za vse azijske države, Rusijo idr. je lahko fantastičen tudi za Slovence in Evropo. In v Evropi se že zelo dogaja. Poleg Švice, Avstrije, Nemčija je zelo močna tudi Italija, nam najbližja soseda, ki v svoji ponudbi napoveduje ogromno ponudbo. In vsi spoštovani trgovci, ki se borite danes na trgu za svoje kupce in likvidnost, bi vas ne zanimalo oglaševanje na globalni platformi, kjer boste za svoj popust dobili kriptovaluto, ki jo boste lahko potrošili pri drugem trgovcu ali pa enostavno počakali na menjalnico, ko se bo le ta zgodila. Nihče od vas ne zahteva 100% sprejemanja kriptovalute, čeprav so bila pričakovanja imetnikov predvsem taka. Za dolgotrajno sodelovanje pa bo potrebno razumevanje enih in drugih, a zamujanje takšne priložnosti ne obrodi sadov na dolgi rok, kar pa si zagotovo želite. Lidvidnost želi sistem ONE graditi z uporabno vrednostjo in s strategijo, ki jo ima na globalnem trgu, jo bo dosegel, slej ali prej. In največ kar se pričakuje o imetnikov ONE in lastnikov izobraževalnih paketov OneAcademy je, da redno spremljajo kanale, se izobražujejo in ko bo čas za to, aktivno pristopijo k trgovcem. Kot sem že večkrat omenila, ne pustite se prepričate zlobnim jezikom (medijem, sosedam, navideznim prijateljem, idr.), da je vaš nov in še zelo malo rabljen “avto” zanič, ker ga sami ne bi znali voziti ali si ga ne morejo ali nočejo privoščiti.

Nikakor se ne pustite zavajati, da je menjalnica in vidnost blockchaina edini pokazatelj pristnosti in verodostojnosti, ampak poglejte zadevo širše, kaj se dogaja v več kot 190 državah po svetu. Ne glejte trenutne ponudbe na trenutnem trgovskem spletnem mestu, ker gre za postopen razvoj in glejte v prihodnost. Kriptovalute so tu. In ONE je tu, da bo tu ostal. Če boš Ti zraven ali pa ne.

Če bi Jack MA, ustanovitelj Alibabe, poslušal vse “svetovalce”, ne bi Alibabe nikoli bilo in prav tako ne bi postal eden najbolj vplivnih in spoštovanih ljudi na svetu, da bogastva sploh ne omenjam.

mrežni marketing

Prihajajo odpuščanja, gospodarska kriza, mrežni marketing je lahko odlična priložnost za dodaten zaslužek

MLM se razlikujejo, če prodajate enostavne zadeve, je manj potrebno znati in vedeti, ampak ob vsej ponudbi, ki je boste zagotovo našli nekaj zase. Karkoli pa boste izbrali, vam povem nekaj: za zaslužek boste morali delati, se izobraževati, osebnostno rasti, ne boste samo žurali, ne boste vozili samo drage avtomobile in hodili na potovanja, ne bodo vas imeli vsi radi, ne delajo ga samo prevaranti, ampak lahko srečate čudovite ljudi, morda celo najboljšega prijatelja, fanta, punco.

Uvod v finance -3. del

Plačevanje s kriptovaluto – razmišljanje izven okvirjev

Okvirji! Okvirji! Okvirji! Kaj naredi večina ljudi, ko jim daš v roke list papirja, na katerem je narisan okvir in jim rečeš, da naj nekaj nariše in napiše? Kaj naredi večina, ko je ta okvir velik in ko je ta okvir majhen? Večina bo risala in pisala znotraj okvirja, da bo ja lepo. Ja, tudi sama sem nekoč tako razmišljala. Še danes me včasih tako zanese, ker iz te cone udobja je težko iti. Še posebej v okolju kot je slovensko. Kdo je Slovenca naučil razmišljati tako ozkogledno, tako uokvirjeno, tako ponižno in hlapčevsko? Tako prestrašeno? Kdo mu je vcepil v glavo, da se ne ozira po boljših in da v njih vidi nekoga, ki je imel srečo, mu je bilo vse podarjeno, mu je padlo z neba, skratka mu lepi negativno značko, namesto, da bi se od njega nekaj naučil? Aha, učenje. Seveda. Verjetno smo po število diplom, končanih magisterijev in doktoratov v samem vrhu na število prebivalstva, toda koliko smo se pa naučili vso teorijo uporabiti v praksi? 

V Sloveniji že poteka on line izobraževanje, ki ga organizirajo nekatere srednje šole in fakultete, ki imajo sedež tu, v Sloveniji. Toda ali se je Slovenec pripravljen vpisati na neko srednjo šolo ali fakulteto, ki ima sedež v ZDA? Prvi pomislek Slovenca je, da je to zanič, da to ne pije vode in da je izobraževanje zagotovo nekvalitetno. Toda ali je res, če nisi preveril in se vpisal? Dajmo začeti razmišljati globalno, brez nekih okvirjev in sodb vnaprej. 

OneAcademy je izobraževanje s področja finančnega opismenjevanja, katerega v Sloveniji na fakultetah ne dobiš in je on line izobraževanje. Dobiš certifikat, ki seveda v Sloveniji ni uradno priznan, a dobiš znanje in ne nepotrebno količino podatkov, ki jih ne boš nikoli potreboval. Usmerjeno je k uporabnosti. Je zato zanič? Ne, samo če večina ljudi izve za kvaliteto in doprinos tega izobraževanja, potem bo marsikateri domači ponudnik ostal brez strank. In kot je že znano, vsak hvali svoje, vse drugo pa je slabo. Žalostno, mar ne. 

Pa se dotaknimo trgovine. Zagotovo sem netipična predstavnica ženske populacije, ker nakupovanja po trgovinah ne maram. Nakupovalni centri bi zaradi takih kot sem jaz propadli. Toda ali to pomeni, da ne nakupujem? Ne. Še sama težko verjamem, da sem se počasi preusmerila na spletno trgovino, že dolgo nazaj na kataloške ponudnike, danes kupujem tam pohištvo, čevlje, oblačila, razne dodatke in to iz Evrope in ZDA. Ne boste verjeli, da pride pošiljka iz ZDA in Evrope prej kot od kakšnega slovenskega spletnega prodajalca. Imajo vrhunski servis in od njih se imamo še ogromno za naučiti. 

Plačevanje s plačilno kartico je pri spletnih nakupih, sploh iz tujine, običajna praksa. Plačevanje s PayPalom tudi. Večina Slovencev se kartic (poleg Maestra) otepa, če se le da. Kartice namreč omogočajo življenje na kredit in kaj hitro se zgodi, da zabredeš in težko priplavaš na površje. Tudi to je del finančne pismenosti! Uporabe spletnih plačil nas je strah. Od kod ves ta strah? Na drugi strani pa tisti, ki si vse upajo. Kdo bi razumel? 

Še preden bodo nekateri osvojili različne vrste plačilnih kartic, pa bodo tu kriptovalute. V tem času se bo trg počistil in izkristaliziral, saj je bilo to področje 10 let brez kakršnekoli regulacije. Redki so tisti (v primerjavi s celotnim prebivalstvom), ki so na račun kriptovalut obogateli. Bili so vizionarji, ki so videli nekaj, kar večina ni. Če je za kriptovalute do danes veljalo, da morajo biti decentralizirane in anonimne, temu države niso pritrdile in se s tem nikakor ne strinjajo. Projektu OneCoin so se posmehovali in mu lepili razne etikete, da je prevara, scam, piramida, nateg. Ljudi, ki smo želeli širši javnosti predstaviti celoten projekt in ne samo en mali delček, so večkrat poskušali utihniti. Tudi javno. Kriptovaluta OneCoin ima blockchain, ki ni javen in je glavni razlog vseh etiket, ima KYC in AML protokole vgrajene v blockchain, ima 3,5 mio članov po vsem svetu, ima več kot 114.000 trgovcev, ki že sprejemajo kriptovaluto ONE in trenutno je večina teh v tujini. Franšize, ki bodo skrbele za trgovce na posameznem področju, morajo iti čez posebno izobraževanje, ki je prilagojeno tudi regijsko glede na celoten svet, saj imamo po svetu različno zakonodajo, ki ureja  področje spletne prodaje in ostala področja. 

Dogodki, ki se vrstijo po svetu in so vezani na uporabno vrednost je vse več. Z večanjem števila franšiz in promocijo po posameznih državah, bo število trgovcev, ki bodo sprejemali kriptovaluto naraščalo. 

Svet je sedaj v fazi, ko je treba preklopiti na nekaj novega, digitalnega, ko se ta svet ne bo uporabljal samo za zabavo, ampak za resne zadeve. Pa kdo želi iz cone udobja? Težko je! A samo zamislite si, da vam vzamejo vašega prelepega audija in vam na dvorišče dostavijo konja, ali da kmetu vzamejo najnovejšega fendta in mu dajo vole! Zamislite si pravzaprav, da vam vzamejo vse plačilne kartice in vam prinesejo zlatnike ali srebrnike.

Katera opcija se vam zdi bolj verjetna; da gotovino ukinejo in se plačevanje odvija samo še digitalno ali da nam vsem vzamejo telefone in računalnike ter gremo v čas papirja, zlatnikov, srebrnikov? 

 

Zapisano z namenom izobraževanja in razmišljanja izven okvirjev. 

 

 

 

 

smartphone-3149992_1280

Pasti in prednosti digitalnega sveta

Svet postaja vse bolj digitalen. Čedalje več vlog za razne storitve lahko oddamo elektronsko. Imamo e-recept, e-napotnico, e-davke, e-carino, e-vem, e-bančništvo. Čedalje več stvari naročamo preko spleta. Uporabljamo plačilne storitve kot so PayPal, Stripe, da plačilnih kartic posebej ne omenjam. Kje pa je tu gotovina in zakaj se tako oklepamo ideje, da bo vedno med nami? Gotovinsko plačevanje omogoča marsikaj, največji problem pa je pranje denarja, izogibanje plačevanju davkov, siva ekonomija in plače “na roke”.   Države so v boju za preprečevanje zelo “agresivne”, kar je logično, saj je za njihovo delovanje potrebno pobrati čimveč davkov, da lahko vzdržuje čedalje bolj obširen in velikokrat neučinkovit javni aparat. Če pogledamo skozi zgodovino, so države vedno pritiskale na nižji in srednji razred, ki je bil najbolj na udaru. Se pa države in njihovi državljani v razmišljanju o plačevanju davkov zelo razlikujemo. Ponekod je to samoumevno in ljudje o tem sploh ne razmišljajo, ker plačajo in nato dobijo tudi ustrezno socialno varstvo. Kako pa je pri nas? Občutek imaš, da kolikor država daje, toliko na drugi strani dobi, no vmes se ga pa še veliko izgubi.

Blockchain tehnologija lahko v družbi naredi red, ki je nujno potreben, saj trenutno vlada marsikje popoln kaos. Blockchain pomeni, da vsi digitalni zapisi, ki se zgodijo, tam ostanejo in jih ni za nazaj mogoče nikoli več spreminjati. To pa pomeni lahko tudi “grožnjo” tistim, ki jim ta kaos ustreza. Zato je zelo odvisno od politike in posameznih držav, kakšen odnos ima do tega.  

Sledljivost, ki jo omogoča blockchain tehnologija pomeni, da se vmes ne bodo zgodile izgube v nobenem delu verige, posledično pa bo tudi plačan davek in ostale dajatve, pa tudi določene pogodbe se bodo izvševale avtomatično.  

Zanimivo je, kako so nekatere države zelo odprte do te nove tehnologije in jo s pridom uporabljajo, vključena pa je tudi v šolski sistem, pri nas pa o njej še vedno razmišljamo kot o bavbav temi, ki je še svetlobna leta oddaljena. 

Že pred letom ali dvema smo lahko brali, da je v Sloveniji več uporabnikov mobilnih naprav kot pa je Slovencev, to pomeni, da nekateri uporabljajo kar več mobilnikov hkrati. Mobilni telefon ni več samo telefon, ampak je prenosni računalnik v malem, na katerem praktično počneš vse kot na računalniku. Hitro, praktično in povsod. Pojavlja se samo vprašanje varne uporabe, saj vas ob nakupu telefona o njej ne poučijo, ampak ste za varno uporabo dolžni poskrbeti sami. Za zlorabo vaših podatkov ste torej odgovorni vi. Tu pa se zapleta. Samo spomnite se na vsa gesla, ki jih uporabljate. Večina jih ima ime, priimek, letnico rojstva, ime otroka, njegov rojstni datum ipd. Da bi imel vsaj kombinacijo malih in velikih črk pa še kakšen znak, kot so pika, vprašaj, klicaj ali podobno, se pa je že za marsikoga to prezapleteno za zapomnit. Spoštovani! Čas je, če še niste, da temu delu začnete posvečati bistveno več pozornosti!!!

Ker bo operiranje in plačevanje preko pametnih telefonov postala stalnica. In posledično boste vi sami popolnoma odgovorni, kaj se bo s temi denarnicami zgodilo. Lahko vas je toliko strah, da se boste do zadnjega oklepali starega in preverjenega načina, torej gotovine in kartic ali pa boste prijeli bika za roge in se z njim še danes spopadli. 

V odpiranje spletnih denarnic ali spletnih menjalnic za nakup kriptovalute pa se sploh ne spuščajte preden dobite prave informacije od prave osebe. Naj vas ne premami obljuba po hitrem zaslužku, ker zdaj je pa res zadnji čas za nakupe, pač pa najprej vložite čas in denar za to, da se o novi tehnologiji, o novih načinih poslovanja podučite. Naj vas na kratek čas ne bo škoda denarja za investicijo v izobraževanje, šele na to je čas in denar za investiranje. 

Trenutno je področje kriptovalut še neregulirano in posledično omogoča in bajne zaslužke, pa tudi izgube. Ne pustite se zavesti. 

Velikokrat mi stranke rečejo, saj boš ti vodila račun zame ali pa ta in ta mi vse vodi. Ko pa ga vprašam, če mi pove številko svojega bančnega računa in PIN me pa čudno pogleda. 🙂 Saj razumete, mar ne. 

 

 

vir: diglife.com

Če imaš centraliziran blockchain, še ne pomeni, da si scam!

V zadnjih dneh je kriptovaluta OneCoin, ki deluje na centraliziranem blockchainu, ponovno tarča medijev in slovenskih kriptostrokovnjakov. No, posledično pa tudi sama, saj vidimo, da so se mediji in avtorji člankov, nenazadnje pa pobudniki za njih, postavili kar v vlogo sodnika. Zanimivo, da so v času mojega študija obstajale tri veje oblasti: zakonodajna, izvršilna in sodna, danes pa tista četrta prevladuje nad vsemi, in to so mediji vključno z nekaterimi posamezniki, ki imajo na njih strašanski vpliv. 

Razširjenost interneta in spletnih strani je enormna, posledično pa poplava informacij, katere je treba spraviti skozi sito, da na njem ostanejo samo verdostojne. A tiste verodostojne (verjemite mi, da jih najdete ogromno), nimajo odmevnih naslovov, zato jih ponavadi kar preskočimo. 

Da pojasnim moje videnje te sodbe, čeprav se z mano, ki zagotovo o tej kriptovaluti v Sloveniji vem največ (pa še zdaleč ne vsega) ni pogovarjal nihče. Prav tako se nihče ni obrnil direktno na podjetje v Sofiji, kjer so na razpolago za vse dodatne informacije, za katere jaz kot IMA Onelife nisem pristojna in jih ne bom dala. Povsod je potrebno upoštevati določena pravila, jaz jih bom ne glede na sodbe, ki se o meni še pojavljajo v medijih. 

Vrnimo se nazaj k blockchainu. 

vir: diglife.com

Vemo, da je bila Slovenija še par let nazaj na samem vrhu po razvoju na področju blockchain tehnologije. Nekateri se radi pohvalijo,  da imamo na prebivalca daleč največ startup podjetij, pa ICO projektov (vseh izrazov, ki jih uporabljajo niti ne bom naštevala, ker so nepomembni), nihče se pa ne pohvali, koliko od teh projektov ima dejanski produkt, so dejansko uspešni, so podporniki dobili vsaj vložek, ki so ga dali, so njihova sredstva na varnem. Je problem, ker se večina s tem ne more pohvaliti?? 

O tem priča tudi izjava gospoda Pirca, predsednika BitCoin društva, ki ga na tem mestu citiram: ” Pred par leti smo bili strojevodja lokomotive, v tem trenutku si želim samo to, da ostanemo v lokomotivi in se na presedemo v potniški vagon.” ( https://insajder.com/intervju/jure-pirc-tisti-ki-jemljejo-nakup-kripovalut-kot-nalozbo-naj-se-temu-primerno-tudi-obnasajo). Mnenje o tem si ustvarite sami. 

Zakaj zagovorniki decentralizacije in decentraliziranih kriptovalut vse kar je centralizirano označujejo za scam in piramido? Bom poskusila objasniti na kratko, čeprav je težko.

Treba se je vrniti v leto 2008, ko je nastala prva kriptovaluta, prvi rezultat blockchaina 1.0. Pojma BitCoin in blockchain nista ista, se pravi na prvem blockchainu verzija 1.0 je nastala prva kriptovaluta BitCoin. BitCoin je nastal kot odgovor na finančno in gospodarsko krizo v letu 2008 in tudi na vse predhodnje. Dejstvo je, da bančni sektor (ne naš v Sloveniji), pač pa globalno, s svojo mrežo povzroča situacije na trgu (enkrat padce, drugič rast).

Skupini ali posamezniku pod imenom Satoshi Nakamoto je uspelo nakazati “vrednost” od osebe A do osebe B brez posrednika, to je banke, kar je bil vrhunski dosežek. To je bil začetek uresničevanja zmanjševanja vpliva bančnega in finančnega sektorja, saj so si tisti drznejši in z več tehnološkega znanja začeli ustvarjati življenje mimo bank. Nič več dragih provizij, čakanja na izvedbo (med vikendi, prazniki, ponoči banke ne izvršujejo transakcij), pa tudi izogibanje plačevanja davkov. Problem je nastal, ker se je v vseh teh letih močno okrepilo tudi pranje denarja, plačevanje kriminala vseh vrst, ker gre za anonimne transakcije. BitCoin je bil sprva namenjen plačevanju. Skupno število izrudarjenih BitCoinov bo vsega 21 milijonov. Ta številka je dokončna in je relativno majhna. Njegova največja pomanjkljivost za vsakodnevno plačevanje je počasnost njegovega blockchaina, zato razvijalci iščejo intenzivno različne rešitve. Kako uspešno, bo pokazal čas. V teh 10-tih letih je bilo razvitih že ogromno drugih kriptovalut, ki jim rečemo “altcoini”. BitCoin je BitCoin, vse ostale, ki so za njim so altcoini. Nekatere od njih tudi delujejo na centraliziranih blockchainih, vendar se o njih, razen Rippla (oznaka XRP) ne govori prav dosti.  Okvirni seznam vseh izdanih in javno dostopnih kriptovalut se nahaja na spletni strani coinmarketcap.  

S tehnološkega vidika pa tudi nismo več pri blockchainu verzija 1.0, pač pa so za nami že 2.0, 3.0, verjetno smo že pri verzijah 4, ki lahko omogočajo bistveno hitrejše transakcije, večje število transakcij na sekundo, imajo vgrajenih bistveno višje standarde varnosti, vsebujejo zahteve po KYC, KYB, AML, DD. 

Največji bum so kriptovalute dosegle v letu 2017 in začetek januarja 2018, ko so dosegle vrh. Nesprejeta zakonodaja, poplava ICO projektov in startup podjetih, hajp in špekulativne napovedi, da bo vrednost BitCoina dosegla 40.000, 60.000 pa tudi 100.000 eur so povzročile, da so še tisti, ki do takrat pojma niso imeli, kaj je kriptovaluta le te kupovale pri najvišjih vrednostih. Recimo pri 18.000 eur BTC, njegova vrednost na današnji dan pa je 9.370 eur. So kupci dobili ali enormno izgubili? Da ne govorimo o tistih, ki so nasedli raznim spletnim oglasom in nakazovali svoje evre na neznane naslove. 

Ko spremljam zagovornike decentraliziranih sistemov jih po svoje podpiram. Ne podpiram pa, da brez preverbe drugih projektov, obsojajo vse povprek. Če se nekaj dela in širi po svetu preko MLM, še ni piramida ali scam. Žal mi je, da je v Sloveniji (tudi drugje po svetu seveda) v preteklosti toliko ljudi nasedlo prevaram. Za veliko sem jih slišala. Ampak vse to je posledica popolne finančne nepismenosti povprečnega Slovenca. Ponavadi na predstavitvi povem svojo zgodbo, kako sem v skladih in delnicah v letu 2008 izgubila del sredstev. Takrat je bila za mano že srednja ekonomska šola, poslovna fakulteta in končan magisterij, pa tudi že 10 let delovne dobe! Spraševala sem se, katere ure predavanj sem prespala, da se teh zakonitosti nisem zapomnila. S čim nas niso vse obremenjevali v šolah, koliko stresa pred kontrolnimi in izpiti, pa nismo dobili osnovnega znanja, ki je potrebno za življenje.  Ja, danes poznam odgovor. Želim, da veste, da se boste morali za pravo znanje in da boste razumeli, kako vse skupaj funcionira, pobrigati sami. Žal. 

Ponovno poudarjam, da je OneLife mreža prodajala izobraževalne pakete OneAcademy in že na prvi stopnji ugotoviš, da kup stvari v šoli nisi slišal. Oglejte si spletno stran https://www.oneacademy.eu/en/ , kjer si pogledate nekaj gradiva, izpolnete test o vašem znanju s področja financ, v kotičku “Free” pa najdete nekaj vsebine v obliki stripa, ki je primerna za majhne in velike otroke. 

Predvsem zagovorniki decentraliziacije torej govorijo, da je OneCoin scam, ker po njihovem znanju in vedenju nima blockchaina. Ne povedo, da nima JAVNEGA blockchaina. Ampak so oni prepričani, da ga kar nima, ker do njega nimajo dostopa. Potrebno vam je povedati, da blockchain delimo na več kategorij: decentraliziran/centraliziran, javen/nejaven. In če ni javen (potrdile pa so ga vse mednarodne preiskave, katere oni zavračajo), to še ne pomeni, da je scam/piramida. Te stvari se mora javnost naučiti ločevati. 

OneCoin je kriptovaluta, ki želi še pred prihodom na odprti trg zgraditi dovolj veliko uporabnost (čim večje število trgovcev, ki jo sprejemajo), ki bo preprečevala nihanje cene. Velika uporabna vrednost je seveda samo eden od mehanizmov, ki je vgrajen. Vsega nam ni potrebno vedeti. A o internetu veste vse? Ne, samo uporabljate njegove funkcionalnosti. 

Centralizacija omogoča sledljivost, transparentnost, varnost trgovcev in imetnikov. Recimo v primeru, da trgovec sprejema BitCoine in mu jih kupec pošlje na napačen naslov. Kupec ostane brez njih, ker mu je prejemnik neznan, trgovec pa bo terjal ponovno plačilo ali pa vračilo izdelka. V primeru OneCoina pa se lahko eden in drugi obrneta na podjetje, ki bo zadevo na tak ali drugačen način pomagalo rešiti. Katera opcija je boljša?

Počasi se bomo morali odvaditi na gotovino in evre, govorim ne danes, jutri, pač pa čez 5, 10 let. Lahko se počasi začnete navajati danes, ko se pot še vzpenja, lahko pa počakate in boste postavljeni pred dejstvo. Izbira je vaša. 

Verjamem, da imetnike izobraževalnih paketov ob vsaki objavi in napadu stisne. Moj nasvet: izobražujte se. Ne nasedajte obljubam po hitrih zaslužkih! Ne nasedajte ljudem, ki vas vabijo v druge sisteme z marketinško foro, da pri njih lahko z OneCoini recimo trejdate. Ker ne morete, vi kot njihov morebitni investitor pa njim prinesete zaslužek v obliki trenutne provizije. Pa še ena marketinška izjava : “Dajem vam garancijo!”. Lepo vas prosim! V finančnem svetu ni garancij. 

Moj namen ponovno poudarjam je izobraževalne narave. Vsak naj si vzame, kolikor meni, da je zanj, ostalo naj pusti drugim. 

vzporedne ali dopolnilne valute niso novost

Zakaj vlade in ljudje še vedno ne zaupajo kriptovalutam?

Pred kratkim sem prebrala blog znanega slovenskega finančnega svetovalca, ki se je s kriptovalutam srečal pred kratkim. Med drugim je zapisal “BitCoin ponovno drvi proti 11.000”. Priznam, da me je zapis zmotil, ker je v zadnjem letu že velikokrat “drvel” in to gor in dol. Ko tak zapis poda priznani strokovnjak, se večina kar zdrzne “Če kdaj, je zdaj pravi trenutek, da vložim vsaj par 100 EUR-ov”. 

Danes sem se srečala s človekom, ki je, ne da bi se seveda posvetoval s kakršnim koli strokovnjakom, vplačal enkrat 200 eurov, drugič 39 eurov itd. Klikal je oglase o bajnih zaslužkih in vplačeval. Super. Vsakemu privoščim, da ima kdaj tudi srečo. Toda ob tem, ko itak plačaš po poštni nakaznici in ne na TRR podjetja (verjetno sploh ne obstaja), nimaš nobene sledljivosti in v takem primeru se že vnaprej sprijazni, da se greš čisto igro na srečo. Domov prejmeš eno plastično kartico s kodo in potem se procedura začne.  Registriraj se. Vpiši kodo. Super, zdaj je vaš denar na varnem. Toda kje?! Pišeš na nek kontaktni mejl, kjer ti celo v lepi slovenščini vse zapišejo, obljubijo informacije preko webinarjev, a glej ga zlomka teh kar ni. Jim pišeš, da bi rad vnovčil svoj denar in pošljejo ti formular, ki ga povprečen človek v nekaterih delih težko razume, čeprav je pisan v slovenščini. Največkrat je potrebno imeti kje odprto kakšno spletno kriptomenjalnico, ki jo seveda marsikdo še nima itd. 

Ljudje še vedno naivno verjamejo, da se lahko brez znanja in sreče preko takih zadev obogati ali pa vsaj malo finančno opomore. Le malo katerim je uspelo. In vse to povzroča nezaupanje in strah tudi pri vladnih predstavnikih, ki so tudi poskušali s tovrstnimi igrami na srečo, pa žal tudi izgubili. Predstavniki ljudstva pa se morajo boriti tudi za to, da bo država pobrala davščine, poskrbela za ustrezno sledljivost, da se ne bo podpiral kriminal, terorizem, ipd. ter vsaj navidezno zaščito svojih državljanov. 

Tako kot gre pri obstoječih (fiat) valutah za stvar zaupanja v njihovo vrednost, tako se mora zaupanje zgraditi tudi pri digitalnih/virtualnih/kripto-valutah. V različnih državah jih različno poimenujejo, tudi v Sloveniji ne vedo, kateri izraz je bolj ustrezen, v vseh primerih pa gre za elektronski denar posredovan od osebe A do osebe B brez nekega posrednika. 

Kdo pa so posredniki v obstoječem sistemu? Banke! Za katere so meni moji starši govorili, da bodo večne. Če kaj ne bo propadlo, banke ne bodo. Toda tu se dogajajo velike spremembe v zadnjem desetletju. In banke so na lovorikah zasluženega od obresti, provizij, raznih nadomestil, ki so si jih izmišljale dolga desetletja odlično živele. Ob zadnji krizi smo bolj kot ne prvič slišali, da je kakšna banka propadla, da je bankrotirala celo država, kasneje v času mojega dela na ZPIZU pa smo se pri delu nemalokrat srečali z združevanjem bank, pripojitvami, preimenovanji ipd. In to tako doma kot tudi v tujini, kamor se tudi nakazujejo pokojnine. In bankirji želijo, hočejo ali celo bolje, zahtevajo svoj delež. Pa ni govora o naših malih bankah, govora je o lobijih, ki obvladujejo finančni in bančni svet. Ko si bodo stvari z regulativo pripeljali do te faze, da bo poskrbljeno v zadostni meri za njih, potem bo kar naenkrat zaupanje z njihove strani tudi v kriptovalute. Na vas pa je ali boste do njih prišli sedaj, ko smo še praktično na začetku ali ko bo to splošno sprejeto dejstvo in boste imeli na razpolago menjavo, ki jo bo določil trg. Kot recimo v primeru menjave iz tolarja v evro. 

Kot izhaja iz trenutnih regulativ, bodo legalne, zakonite kriptovalute morale imeti zagotovljeno popolno sledljivost, kontrolirane bodo morale biti s strani nekaterih finančnih institucij, zagotavljati bodo morale čim manjšo volativnost, anonimnost je prepovedana, morale bodo biti uporabne za trgovce. Uporabne v smislu kot današnji evro, dolar, švicarski frank itd. 

Če pogledamo trenutni coinmarketcap, ki je odlična orientacija in seznam obstoječih kriptovalut na odprtem trgu, pa deluje več ali manj vse na čisti špekulaciji. “BitCoin drvi proti tej cifri” in raja kupuje, ker zdaj bo pa ziher kmalu na 20.000 eur, ali pa 100.000 kot sem že videla napovedi in ko je dovolj vplačil in cena prava, zaslužkarji poberejo dobičke (par pravih igralcev vpliva na celoten dump in pump!) in raja se spet obriše pod nosom in upa na naslednjič. 

Verjemite, da je za zaslužke na hitro treba delat! Sedeti za računalnikom, spremljati analize na različnih tujih straneh in imeti veliko srečo. Ter denar. Nekateri plačajo ogromno denarja za izobraževanja pri strokovnjakih, ki zadevo res obvladajo, ampak na koncu ste sami tisti, ki boste sprejemali odločitve za nakupe in prodaje. Nekaterim uspe. Čestitam! A večini žal ne. 

Na tem mestu se samo dotaknem kriptovalute OneCoin, ki je na coinmarketcapu ne najdete in je tudi ne najdete še na menjalnicah. Ima pa vse tisto, kar vlade zahtevajo!  Lastniki izobraževalnih paketov že vemo, zakaj je tako. No vsaj tisti, ki razvoj dejansko spremljamo in vemo, da se vsaka hiša gradi po fazah, in da se začne pri temeljih in ne pri zadnjem strešniku na strehi. Smo popolnoma mirni. Tisti, ki so jih “sponzorji” zapustili in jih predali v milost in nemilost samim sebi, se lahko obrnete name, da vas vključim v kakšno skupino, kjer boste imeli dostop do informacij. Ker tudi na tak način se gradi in ohranja zaupanje. Tudi v kriptovalute. 

 

 

 

 

 

Plačilne navade Slovencev se spreminjajo

Plačilne navade Slovencev se spreminjajo

Da se plačilne navade Slovencev spreminjajo je pokazala tudi nedavna raziskava Masterindexa, ki ga opravlja podjetje Mastercard. Ta raziskava se v Sloveniji izvaja od leta 2009, jo pa podjetje izvaja vsako leto po vseh celinah. Raziskava se je izvajala na populaciji stari med 18 in 55 let in kar 27% anketiranih je odgovorilo, da nakupujejo preko spleta pogosto, 42% pa občasno. Uporaba spleta torej ni več tak bavbav kot je bil pred parimi leti. Spet smo pri tehnologiji in kam nas ta vodi. Se kdaj, ko opazujete ves ta razvoj vprašate, ali bodo obstajala določena delovna mesta. Se zavedate, da bodo poklici kot so računovodja, knjigovodja, bančni uslužbenec, trgovec, knjižničar, zavarovalni agent, začela počasi izgubljati število le teh? Da v nadaljevanju ne govorimo o notarjih, cenilcih, odvetnikih, učiteljih, profesorjih, saj bodo njihovo poslanstvo prevzemali računalniki? Zastrašujoče?

 

Ja, iskreno je. Najbolj zastrašujoče je, da tisti, ki bi morali poskrbeti za strateško vodenje države, tega ne počnejo. Ljudi puščajo v nevednosti. Dogaja se polno za življenje pomembnih stvari, pa jih (namerno) zamolčijo. Se tisti, ki delate v proizvodnjah ali na tekočih trakovih v recimo avtomobilski industriji, kdaj vprašate, koliko časa boste še potrebni, če pa bo slej kot prej vaše delo prevzel robot? Menite, da bo že nekdo poskrbel za vas? Ni moj zapis namenjen, da vas strašim, plašim ali prepričujem v nekaj, v kar ste vi prepričani, da temu ni tako. Želim pa si, da bi na stvari gledali iz širše perspektive kot pa vam jo nudi šola, mediji, politiki ali morebiti kakšen sosed, sodelavec. 

Nobena sprememba razmišljanja se ne zgodi čez noč. Gre za dolg proces in tehtanje različnih plati, objav. Še posebej pri objavah moramo biti pozorni, kdo in zakaj je nekaj rekel. Ker vsak ščiti svoje interese. In ima svoj pogled na zadevo. Za našo prihodnost pa je pomembno, da te zadeve zlagamo v en mozaik, ki dobiva neko končno podobo… čez določen čas seveda. Stvari niso bele in črne. 

Če ste bili še pred letom dni prepričani, da bo gotovina pri nas obstajala za vedno, verjetno danes niste več tako prepričani. To, da se število bankomatov zmanjšuje, pa število bančnih poslovalnic tudi, ima svoj Zakaj in svoj Zato. No, večini nista poznani ne eno ne drugo. A glavni razlog je tehnološki razvoj, ki skrbi za avtomatizacijo delovnih procesov. 

Tisti, ki nikoli niste sodelovali v procesu priprave ali realizacije nekega računalniškega algoritma, si niti v sanjah ne predstavljate, kaj se lahko iz običajnih “problemov”, vprašanj, pretvori v računalniški jezik. Primer: Poglejte si dolgi zakon o pokojninksem in invalidskem zavarovanju, pa zakon o dohodnini, zakon o davčnem postopku. Si lahko predstavljate, da je velik del vsega tega besedila pretvorjen v računalniški jezik? Zdaj tisti, ki to poznate, menite, da nakladam, a žal na terenu vidim, slišim in čutim, da ogromno ljudi, nima pojma. Ker je nevednost skoraj nedopustna, pa ne vprašajo. In ker en vprašajo, ne izvedo ali pa si nekaj po svoje zamišljajo. 

Meni je logično, kako se nekaj odda preko sistema Edavki, Ecarina, e- Karkoli, ogromno o tem ne ve nič. Šole o tem ne učijo še dosti, ker bi morali učbenike spreminjati sredi leta, učne načrte tudi med letom in lepo vas prosim, te stvari ne gredo tako. Zato se za življenje in naše odločitve tako zelo poudarja “vseživljenjsko učenje” in samoiniciativno učenje. Zanimanje in interes za zadeve. 

Izobražen narod bo ob vseh slabih napovedih, kako bomo živeli, kakšno pokojnino bomo prejemali, lahko poskrbel zase. V današnjem času je pomembna proaktivnost in ne pasivnost, da nam bo poslano in dano od boga ali države. Ti časi so bili in se ne bodo vrnili. Vsaj mi jih ne bomo dočakali. In za vraga, nehajmo/te se slepiti! 

In če se vrnem k naslovu o spreminjanju plačilnih navad, se bodo te samo še nadaljevale. In na vas je, da se pozanimate, kaj nas čaka. Znanje in informacije, ki jih imam, jasno kažejo, da se bo denar digitaliziral. Zakaj toliko negativizma v medijih o kriptovalutah, da ne govorim o kriptovaluti OneCoin? Ker se jih je izmislil nekdo od zunaj tesno varovanega in ograjenega bančnega okolja. In ker so tisti, ki imajo bančni sistem v lasti in oblasti pri razvoju zaspali. Na njihovo žalost so socialna omrežja poskrbela, da se njihove poslovne skrivnosti začele uhajati na površje in se s svetlobno hitrostjo razširile po svetu. 

Zakaj kar ne legalizirajo kriptovalut? Zakaj toliko časa trajajo usklajevanja po svetu? Odgovor je preprost: Vsak si želi zagotoviti svoj delček. In si ga bo. Ko bodo poskrbeli zase, bodo dali nam. Jih bodo ukinili/prepovedali? Lepo vas prosim. Lahko mediji pišejo kar želijo oz. kar se bere. Ampak na svetu obstaja cca 200 držav. Še nikoli si niso bile enotne. Lahko prepove kriptovalute pol sveta, obstaja še druga polovica. Jih lahko prepove Slovenija? Lahko. Še katera EU država tudi, ampak ne pa vse. Lahko jih prepovejo ZDA. Pa jih recimo Kitajska ne bo. Ena bi si  s tem zagotovila dolgoročni gospodarski razvoj, druga stagnacijo. Kateri je v interesu to? 

In še ena pobuda za naše politike, zakonodajalce, gospodarstvenike, podjetnike ter tudi nas vse, ki se srečujemo s kriptovalutami. Bodimo pionirji na tem področju in stisnimo glave skupaj ter delujmo proaktivno in imejmo vsi koristi od tega. Ne pa da kažemo s prstom na to, kaj je scam, kaj je piramida, kaj to ni, kaj je etično in kaj ne. Ker najbolj neetično je, da kažejo ljudje s prstom na MLM (multilevelmarketing), preko katerega se kriptovalute tudi delajo, kako je vse to scam in ne vem kaj še vse ni slišati in brati, brez da bi ljudje spoznali osnove (v našem primeru OneLife/OneCoin), čez par tednov pa to isto osebo vidimo pri projektu, ki se isto trži preko MLM in ima tudi kritpovaluto oz. jo gradi. 

Ker pa vem, da soglasja med Slovenci že dolgo ni, vam vsem bralcem tega bloga želim, da imate odprte oči, ušesa, da ne nasedate obljubam o hitrih zaslužkih s tako ali drugačno kriptovaluto, brez da vi rabili karkoli delati ali vlagati. Delo pa se lahko nanaša na redno spremljanje, kaj dogaja po svetu, spletu, na aktivno spremljanje in delo na  platformah, itd… Z vlaganji pa so mišljenja seveda finančna sredstva, ki jih vlagate v posamezne projekte. Zapomnila sem si en zelo dober stavek enega Pomembneža na področju kriptovalut in ICO v Sloveniji, ki je rekel nekako takole : ” Ko vložite denar v nek ICO, morate biti v prvi vrsti zadovoljni, srečni in veseli, ker ste podprli nek projekt. Mu dali priložnost, da zaživi. Če pa bo iz tega nekaj tudi uspelo se narediti in boste vi nekaj od tega imeli, bo pa to res Nagrada.” Dobro vemo, pa da so bili ti projekti večini predstavljeni v smislu : vloži 100 eur, dobil jih boš ZIHER 1000 ali še več. In v želji po obogatitvi, so ljudje dali tudi 1.000 eur, da bo ziher dobil 10.000….. in se je obrisal pod nosom.